Times Higher Education 

Financial Times

ABC Radio National

Posvet je zaključna konferenca projekta »Upoštevanje čustvenih vidikov pri prepoznavanju, obravnavanju in preprečevanju nasilnega ravnanja v šoli – razvojno preizkušanje modela«, ki ga delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport

Projekt vodi: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti

Konzorcijski partnerji projekta: OŠ Ljudski vrt (Ptuj), OŠ Martin Kores (Podlehnik), OŠ Mirana Jarca (Ljubljana), OŠ Rodica (Domžale)

Zunanji partnerji projekta: Šola za ravnatelje, Varuh človekovih pravic RS, Zavod RS za šolstvo

Program: dostopen na

http://www.inst-krim.si/publishing.php?go=8.3

Oddaja je dostopna na spletni strani RTV SLO 1:

http://tvslo.si/predvajaj/dva-obraza-v-ogledalu/ava2.77577949/ 

Predavanje dr. Renate Salecl: The Paradox of choice

  Več o dogodku, dostopno na:

http://www.youtube.com/watch?v=E4_HGRjJs9A&playnext_from=TL&videos=sF1XcCRWL9s

prof. dr. Katja Šugman Stubbs http://vimeo.com/11333299

Saša Kmet http://vimeo.com/11332638

prof. dr. Dragan Petrovec http://vimeo.com/11715993

prof. dr. Renata Salecl http://vimeo.com/11929462

Video posnetek je dostopen na URL: http://videolectures.net/april2010_zavrsnik_homocriminalis/

V Moderni galeriji so 18. marca 2010 o knjigi z avtorjem razpravljali:

- prof. dr. Renata Salecl

- prof. dr. Mladen Dolar

- prof. dr. Zoran Kanduč. 

Spoštovani,

Na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, izvajamo raziskavo »Nadzorovanje in kaznovanje v informacijski družbi« in v njenem okviru želimo preveriti tudi, koliko študentje uporabljate informacijsko tehnologijo (internet, spletna socialna omrežja itn.). Zanima nas tudi, ali ste že bili žrtev kibernetskega kaznivega dejanja ali morda vrstniškega nasilja storjenega s pomočjo informacijskih tehničnih pripomočkov (t. i.  cyberbullying), po drugi strani pa tudi ali z interneta nalagate filme, glasbo, računalniške programe, pišete v računalniškem jeziku in hackate.

Z namenom »izmeriti« stanje na tem področju in pomagati pri znanstveno podprtih kriminalitetnopolitičnih odločitvah, vas prosim, če izpolnete anketo, ki je dostopna na tej povezavi:

https://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=dF9nejRlb3VjWmEyeEp6V0tUVFRiaUE6MA

Anketa je anonimna in vsebuje 38 vprašanj. Pri vsakem vprašanju oz. v vsaki vrstici pa je možno izbrati samo en odgovor. Odgovoriti je potrebno na vsako vprašanje, če boste katerega izpustili ne boste mogli odposlati vaših odgovorov.

Hvala za vašo pomoč in vaš čas.

Lep pozdrav,

dr. Aleš Završnik  

ESS projekt - »Upoštevanje čustvenih vidikov pri prepoznavanju, obravnavanju in preprečevanju nasilnega ravnanja v šoli – razvojno preizkušanje modela«.
(december 2008 – avgust 2010)

Vodja: prof. dr. Katja Filipčič
Pripravil:
dr. Mitja Muršič, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, koordinator

Ob Inštitutu za kriminologijo, ki je poslovodeči, pri projektu sodelujejo štirje konzorcijski partnerji: OŠ Ljudski vrt (Ptuj), OŠ Martin Kores (Podlehnik), OŠ Mirana Jarca (Ljubljana) in OŠ Rodica (Domžale). Zunanji partnerji projekta so Šola za ravnatelje, Varuh človekovih pravic RS in Zavod RS za šolstvo.

Pri zasnovi projekta smo izhajali iz ugotovitve, da v slovenskih šolah še zmeraj primanjkujejo učinkoviti načini soočanja z nasiljem, ki bi temeljili na znanstvenem raziskovanju. Primanjkljaj je izrazit zlasti na področju prepoznavanja in upoštevanja čustvenih vidikov nasilja.

Zanimajo nas vse oblike, vrste in relacije nasilja v šoli. Razvojno-raziskovalni projekt smo zasnovali okrog ideje čustvenega opismenjevanja šol in tistih, ki so s šolo najbolj povezani, to pa so učenci, osebje šole in starši. Projekt spada na področje razvoja socialno-emocionalnih kompetenc, ki so med ključnimi kompetencami za vseživljenjsko učenje in za nenasilno delovanje ljudi v skupnosti v interesu trajnostnega razvoja družbe.

Naš cilj je zasnovati čustveno osveščeni model za soočanje z nasiljem v šoli in ga delno tudi že praktično preizkusiti. Na tej podlagi bomo poskusili oblikovati predloge za vključitev teh tem v šolski kurikulum.

Rezultate statistične analize podatkov, ki smo jih zbrali na štirih partnerskih šolah, bomo celovito predstavili ob zaključni konferenci projekta. Zaenkrat želimo poudariti, da je nasilje v šolah očitno značilno povezano z emocijami, ki jih učenci doživljajo, in z ustreznostjo njihovih predstav o čustvih.

Pokazalo se je, da tisti, ki imajo izkušnjo vrstniškega nasilja (doživeli in/ali povzročili), v večjem deležu negativno doživljajo šolo in odnose v šoli, ob tem pa v večjem deležu doživljajo tudi specifična neprijetna, »tvegana« čustva v šoli. Tisti, ki so se že vedli nasilno do vrstnikov, v manjšem deležu doživljajo »varovalna« čustva v šoli, kot so sočutje, spoštovanje, vedoželjnost, poleg tega pa v večjem deležu kažejo specifične izkrivljene predstave o čustvih. Učenci, ki še niso bili neposredno vpleteni v vrstniško nasilje (niti doživeli niti povzročili), imajo v večjem deležu ustrezne predstave o čustvih, v najmanjšem deležu doživljajo »tvegana« neprijetna čustva in v največjem deležu specifična »varovalna« čustva. Med drugim izstopa splošni primanjkljaj vedoželjnosti in sočutja pri učencih. V vseh primerjanih skupinah je razmeroma visok delež izkrivljenih predstav o čustvih in v tem smislu nizka stopnja »čustvene pismenosti«.

Slednje velja tudi za osebje osnovne šole, ki v veliki večini meni, da se čustvenemu opismenjevanju na šoli še ne posvečajo dovolj. Ob tem se jih več kot polovica strinja, da na njihovi šoli potrebujejo pomoč, nasvete, izobraževanje o soočanju z nasiljem.

Rezultatov seveda ne moremo statistično posplošiti na celotno populacijo osnovnih šol, saj empirična raziskava temelji na razmeroma majhnem, oportunistično izbranem vzorcu. Na podlagi teh rezultatov smo identificirali prostor za možne in potrebne intervencije. Opredelili in razčlenili smo prioritetne vsebine emocionalnega opismenjevanja in izbrali tiste poudarke, ki jih želimo na partnerskih šolah še v tem šolskem letu obravnavati z učenci, osebjem šole in starši.

Glavna omejitev našega inovativnega aplikativnega projekta je časovni okvir. Model čustveno pismenega soočanja z nasiljem v šoli je nujno kompleksen, celovito snovanje in implementacija modela pa dolgotrajni proces. Skupaj s partnerji močno upamo, da bomo uspeli pridobiti ESS sredstva za nadaljevanje te preliminarne, razvojne faze širše zamišljenega modela.

Učenci imajo pravico do čustveno pismene šole. In pravico do čustveno pismene družbe!

Informacije o projektu: http://www.inst-krim.si/
Kontakt: Mitja Muršič,
gsm: 031 545 282, mail: mitja.mursic@pf.uni-lj.si

 Bolj podrobne informacije o projektu dobite na povezavi Ministrstva za šolstvo in šport in Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti.

V založbi Inštituta za kriminologijo pri PF in Agencije za knjigo RS je izšla nova knjiga dr. Aleša Završnika Homo criminalis: Upodobitve zločinskega subjekta v visokotehnološki družbi tveganja.

V Moderni galeriji bodo o knjigi z avtorjem razpravljali: 

prof. dr. Renata Salecl

prof. dr. Mladen Dolar

prof. dr. Zoran Kanduč in

doc. dr. Matjaž Jager 

Ob dogodku bodo predstavljene druge novejše publikacije Inštituta za kriminologijo in druge informacije o inštitutu.  

Več o dogodku na http://www.mg-lj.si/node/486.

SINTHOME - The Group of Lacanian Psychoanalysis organizira predavanji Renate Salecl z naslovoma Umetnost ljubezni in Tiranija izbire, ki bosta potekala 3.11. in 4.11. 2009 na gradu Ujazdowski v Varšavi. Ob predavanjih bo potekala promocija knjige (Per)wersje miłości i nienawiści, ki je bila prevedena v poljski jezik.

 Za več podrobnosti o sami knjigi si oglejte spletni katalog založbe Profile Books na strani 18.

Posnetek oddaje si oglejte na spletu.

V štirih zgodnjejesenskih dneh se je v prostorih Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru odvil 9. letni kongres Evropskega kriminološkega združenja. Inštitut za kriminologijo je bil eden od štirih soorganizatorjev dogodka, ki je v slovensko prestolnico privabil okoli 700 v organizacijskem in kakovostnem smislu sila zadovoljnih udeležencev - kriminologov ter drugih strokovnjakov iz vse Evrope, razpravljajočih in izmenjavajočih mnenja ter poglede v okvirih vodilne teme konference na številnih plenarnih predavanjih, tematskih sekcijah, okroglih mizah in sorodnih dogodkih.

 S plenarnimi nastopi oz. referati na posameznih sekcijah ter v vlogah moderatorjev so sodelovali skoraj vsi raziskovalci Inštituta za kriminologijo:

- zasl. prof. dr. Alenka Šelih s plenarnim predavanjem Crime Policy between Effective Crime Control and Human Rights Protection;

- prof. dr. Renata Salecl s plenarnim predavanjem Crime and Globalisation;

- doc. dr. Matjaž Jager s plenarnim predavanjem Slovenia - Crime Policy in Time of Change;

- prof. dr. Dragan Petrovec z referatom Penology Heritage - Back to the Future v okviru sekcije Penology and Punishment in Slovenia;

- prof. dr. Zoran Kanduč z referatom Crime and Structural Violence as Ideological and Material Factors in the Destructive Construction of Post-Socialist (Slovene) Society v okviru sekcije Criminology Theory;

- dr. Aleš Završnik z referatom Intensifying Cyber-Surveillance - Paving the Way to Witch-Hunt? v okviru sekcije Cyber Crime;

- dr. Mitja Muršič z referatom Criminology of Emotion v okviru sekcije Criminology Theory;

- Saša Kmet z referatom Some Psychological and Legal Aspects of Fan Violence v okviru sekcije Violence;

- Mojca M. Plesničar z referatom Procedural Aspects of Sanctioning v okviru sekcije Justifying and Applying Punishment;

- prof. dr. Katja Filipčič z referatom Domestic Violence Reforms in Slovenia and Europe v okviru sekcije Domestic Violence; z referatom (v soavtorstvu) Attitudes of Students towards Risk, Crime and Punishment in Slovenia 2009 v okviru sekcije Attitudes towards Crime, Criminals and Punishment; z referatom (v soavtorstvu) Deprivation of Liberty of Juvenile Offenders in Slovenija v okviru sekcije Penology and Punishment in Slovenia;

- prof. dr. Katja Šugman Stubbs z referatom (v soavtorstvu z doc. dr. Matjažem Ambrožem) Parole System in Slovenia - Problems and Perspectives v okviru sekcije Penology and Punishment in Slovenia;

- doc. dr. Matjaž Ambrož z referatom (v soavtorstvu s prof. dr. Katjo Šugman Stubbs) Parole System in Slovenia - Problems and Perspectives v okviru sekcije Penology and Punishment in Slovenia; z referatom The Aim(s) of Punishment - New Perspectives, Persisting Problems v okviru sekcije Sentencing.

 V sklopu konference je Inštitut za kriminologijo prav tako slavnostno obeležil 55. obletnico obstoja in delovanja.

V času poznega kapitalizma je posameznik dojet kot tisti, ki si svobodno izbira pot svojega življenja. Tudi v kriminologiji se prestopništvo vse bolj dojema skozi prizmo izbire in preprečevanje kriminalitete kot postopki, kako preprečiti dostop do želenih objektov izbire. Toda, če imamo na eni strani vedno več nadzora nad gibanjem človeka (skrite kamere nas zasledujejo vse povsod), ljudje se zapirajo v zavarovana stanovanja, po internetu se varujemo pred vpadi kiber-kriminalcev, zidamo vedno trdnejše zapore), na drugi strani izgleda, da ljudje zelo različno reagirajo glede družbenih prepovedi. Nekateri sociologi se zato sprašujejo ali nepisani zakoni, ki so bili nekoč posredovani prek družbenih avtoritet, danes ne delujejo in je posameznik danes dojet kot tisti, ki si sam izbira svoje prepovedi. Psihoanalitiki pa poudarjajo, da je velika razlika v tem, kakšen odnos imajo ljudje do prepovedi, zakaj nekateri imajo občutek krivde in drugi ne, zakaj se nekateri sramujejo svojih prestopkov in drugi ne. Predavanje bo izpostavilo zagate, ki se danes pojavljajo pri razumevanju in preprečevanju kaznivih dejanj. Predvsem pa bo opozorilo na nevarnosti, ki se pojavljajo z uvajanjem novih tehnologij družbenega nadzorovanja – npr. z oblikovanjem bank DNK.

Informacije na spletni strani Državnega zbora RS.

Predsednik RS dr. Danilo Türk je odlikoval akad. prof. dr. Alenko Šelih z Zlatim redom za zasluge za dolgoletno znanstveno-raziskovalno delo na področju pravnih znanosti 21. novembra 2008.

Akademkinja prof. dr. Alenka Šelih je bila izvoljena za članico predsedstva Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), poleg akademika Kajetana Gantarja in akademika Andreja Jemca. Čestitamo!

Predsedstvo SAZU namreč sestavljajo predsednik, dva podpredsednika, glavni tajnik, tajniki razredov in trije člani SAZU, ki jih izvoli skupščina SAZU v skladu s statutom SAZU. Predsednik, oba podpredsednika in glavni tajnik sestavljajo izvršilni odbor predsedstva, njihov mandat traja tri leta z možnostjo ponovne izvolitve.