Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1954. Preučuje kriminaliteto in odklonskost ter družbeni odziv na te pojave. Poglavitna dejavnost inštituta je znanstveno raziskovanje, njegove ostale dejavnosti pa so: publiciranje, organiziranje posvetovanj in konferenc ter knjižnično-informacijska dejavnost. 

Inštitut so doslej vodili dr. Avgust Munda (1954), dr. Hinko Lučovnik (1955-1960), dr. Katja Vodopivec (1960-1972), dr. Janez Pečar (1972-1993), dr. Alenka Šelih (1993-2004) in od l.2005 dr. Matjaž Jager. Na inštitutu raziskuje sedem polno zaposlenih raziskovalcev in osem raziskovalcev z dopolnilnim delovnim časom, v knjižnici pa delata bibliotekarka in dokumentalistka. Na inštitutu se usposabljajo tudi trije mladi raziskovalci. Inštitut je doslej opravil 160 raziskav s področja kriminalitete in odklonskosti, kriminalitetne politike, kazenskega materialnega in procesnega prava, delovanja kazenskega pravosodja, mladoletniškega prestopništva in obravnavanja mladoletnih prestopnikov, viktimologije ter drugih področij. Inštitut skuša s svojo raziskovalno politiko slediti razvoju sodobne kriminalitete in odzivov nanjo, raziskovati aktualno problematiko in spremljati kriminološke trende v svetu. 

Inštitut organizira domača in mednarodna strokovna posvetovanje ter konference. Na njih strokovni in drugi javnosti posreduje rezultate raziskovalnega dela in tako širi informacije o raziskovalnih dosežkih in njihovi uporabi. 

Ena od pomembnih dejavnosti inštituta je tudi širjenje znanstvenih dognanj kriminološke vede in raziskovalnih rezultatov z objavo v kriminoloških revijah, monografijah in zbornikih. Inštitut je izdal nekatere od svojih raziskav v knjižni obliki sam, številne raziskave pa so izšle pri drugih založbah. Bogata dejavnost inštituta je razvidna iz letnih poročil, ki so objavljena na tej spletni strani, in v Reviji za kriminalistiko in kriminologijo. 

Inštitut ima tudi bogato knjižnico, ki zbira, obdeluje in hrani pomembno kriminološko literaturo. Poleg knjig redno prejema okoli 80 domačih in tujih revij. Knjižnica ima razvito dokumentacijsko službo, ki gradivo vsebinsko obdela, izdeluje informacije in jih hrani v računalniški bazi podatkov, ki vsebuje okoli 27.000 računalniških bibliografskih zapisov in je dostopna na spletu v sistemu COBISS. Knjižnica je v celoti odprta javnosti in opravlja vse potrebne informacijske storitve, izposoja knjižno gradivo ter sodeluje pri medbibliotečni izposoji.

Inštitut se financira skoraj izključno s sredstvi raziskovalnih projektov, ki jih pridobi na javnih razpisih predvsem MVZT in Agencije za raziskovalno dejavnost RS, vendar pa si prizadeva pridobiti finančna sredstva tudi drugod, zlasti tam, kjer je interes za inštitutsko raziskovalno delo. Naročniki posameznih raziskav so tudi Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter v zadnjem času Ministrstvo za obrambo. Inštitut sodeluje tudi v mednarodnih raziskovalnih projektih in v raziskovalnih projektih EU.