Slide
Znanje in ustvarjalnost v domačih in mednarodnih raziskavah kriminologije, kaznovalnega prava in kriminalitetne politike; razširjanje spoznanj za prihodnost.

Inštitut za kriminologijo je bil ustanovljen leta 1954 in je eden najstarejših kriminoloških inštitutov v Evropi in svetu. Sodelavci inštituta so doslej opravili več sto raziskav s širših področij kriminologije in kazenskega prava, filozofije kaznovanja in nadzorovanja, sociologije, psihologije, ekonomije ter sorodnih ved, danes pa aktivno sodelujejo v slovenskem, evropskem in svetovnem raziskovalnem prostoru, kar se odraža v povezovanju z raziskovalnimi organizacijami in odločevalci v RS, v konzorcijih v evropskem raziskovalnem prostoru in gostovanju na najboljših tujih univerzah in raziskovalnih inštitutih, kot so Univerza v Cambridgu in Oxfordu, ETH Zürich, Max Planck inštitutu v Freiburgu, Cardozo School of Law v New Yorku, Birkbeck College v Londonu in številnih drugih. Aktivne vezi gojimo s sorodnimi inštituti in univerzami na območju Zahodnega Balkana.

Naziv: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
Naslov: Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, Slovenija

Matična številka
: 5051525000
Davčna številka: 31269567

TRR
: SI56 0201 4025 3359 987 (NLB d.d.)

Direktor: Aleš Završnik

Tajništvo: ik.tajnistvo@pf.uni-lj.si


T
:  + 386 1 4203 242
F: + 386 1 4203 245
E: inst.crim@pf.uni-lj.si

 

Aleš Završnik

direktor in raziskovalec

Področja raziskovanja: kriminologija, tehnologija in etika; kibernetska kriminaliteta; avtomatizacija družbenega nadzora; kazensko pravo in psihoanaliza; tehnologija in pravo

et|icon_phone|

Renata Salecl

raziskovalka

Področja raziskovanja: kriminologija, pravo in psihoanaliza, filozofija, sociologija kulture, politična kultura

 

Matjaž Jager

raziskovalec

Področja raziskovanja: kriminaliteta nosilcev družbene moči, etika in (kazensko) pravo, filozofija deviantnosti, kriminologija izrednega stanja

et|icon_phone|

Zoran Kanduč

raziskovalec

Področja raziskovanja: kriminološke in viktimološke teorije, družbeno (formalno in neformalno, pro- in reaktivno) nadzorstvo, strukturno in individualno nasilje, človeško in ekološko škodljive družbene prakse

et|icon_phone|

Mojca M. Plesničar

raziskovalka

Področja raziskovanja: odmera kazni, sojenje, kriminologija, penologija, kazensko procesno pravo, psihologija in pravo

 

et|icon_phone|

Vasja Badalič

raziskovalec

kritična kriminologija; teoretska kriminologija; vojaški, politični in ekonomski vidiki sodobnih oboroženih konfliktov; vpliv sodobnih tehnologij za vojskovanje; mednarodno humanitarno pravo, pravo človekovih pravic; migracije
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
et|icon_phone|

Katja Simončič

raziskovalka

Področja raziskovanja: Kritična kriminologija, zemiologija, zelena kriminologija, družbena škoda, socialna pravičnost, postkapitalizem

 

et|icon_phone|

Pika Šarf

mlada raziskovalka

Področja raziskovanja: človekove pravice v digitalni dobi, pravica do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, pravni vidiki kibernetske varnosti (kibernetska kriminaliteta, regulacija kibernetskega prostora)

et|icon_phone|

Marko Drobnjak

mladi raziskovalec

Področja raziskovanja: jezik in pravo, forenzično jezikoslovje, percepcija govora, računalniško jezikoslovje, mediji in kriminologija, penologija

 

Lora Briški

mlada raziskovalka

Področja raziskovanja: položaj oškodovancev v kazenskem postopku, vpliv psiholoških mehanizmov na odločanje v kazenskem pravosodju, spolna kriminaliteta, spreminjanje parametrov spora v kazenskem postopku
et|icon_phone|

Ana Babnik

raziskovalka

kriminologija, kazensko procesno pravo (selekcijski mehanizmi, bagatelna kriminaliteta), sodobne tehnologije in kazensko pravo, psihologija in pravo, empirično raziskovanje

et|icon_phone|

Špela Velikonja

bibliotekarka

Strokovno osebje Inštituta vodi direktor. Na inštitutu opravljajo raziskovalno delo raziskovalci s polnim ali z dopolnilnim delovnim časom, gostujoči raziskovalci in mladi raziskovalci. Raziskovalci so doktorji znanosti, imenovani v nazive znanstvenih svetnikov, višjih znanstvenih sodelavcev in znanstvenih sodelavcev. Mladi raziskovalci z univerzitetno diplomo ali magisterijem se na Inštitutu usposabljajo z namenom pridobitve doktorata znanosti. Strokovno osebje dopolnjuje knjižnično in administrativno osebje.

Drugi raziskovalci

 

  • Lara Dular, magistrica prava, asistentka
  • Marko Balažic, magister prava, asistent
  • Nesa Vrečer, magistrica filozofije, asistentka
  • Luka Mišič, doktor pravnih znanosti, docent
  • Matjaž Ambrož, doktor pravnih znanosti, redni profesor
  • Katja Filipčič, doktorica pravnih znanosti, izredna profesorica
  • Primož Križnar, magister prava
  • Miha Hafner, doktor pravnih znanosti, docent
  • Katja Šugman Stubbs, doktorica pravnih znanosti, redna profesorica
  • Eva Bertok, doktorica znanosti varstvoslovja, asistentka z doktoratom

Gostujoči profesorji in raziskovalci

 

  • Lior Volinz, Ph.D. (2021), Vrije Universiteit Brussel, postdoktorski raziskovalec (Crime and Society - CRiS)
  • Jakub Drapal, (2020), Czech Academy of Sciences and Charles University in Prague
  • Maja Brkan, Ph.D. (2020), University of Ljubljana, Associate Professor of EU law, Faculty of law of Maastricht University

Upokojeni raziskovalci

 

Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti (IK) je bil ustanovljen leta 1954 kot prvi kriminološki inštitut v nekdanji Jugoslaviji in eden prvih v Evropi in v svetu. Ustanovila ga je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. Inštitut se je kmalu osamosvojil, a z ustanovno fakulteto tesno sodeluje. Od ustanovitve naprej so bile glavne dejavnosti inštituta: raziskovanje, poučevanje in diseminacija ter organizacija knjižnice in dokumentacijske službe. Inštitut od svoje ustanovitve zaposluje raziskovalce z različnih področij: pravnike, filozofe, psihologe, ekonomiste in druge.

Inštitut so vodili: dr. Avgust Munda (1954), dr. Hinko Lučovnik (1955-1960), dr. Katja Vodopivec (1960-1972), dr. Janez Pečar (1972-1993), dr. Alenka Šelih (1993-2004), dr. Matjaž Jager (2005-2019) in dr. Aleš Završnik (od 2019). Poslanstvo inštituta od ustanovitve podpira specialna knjižnica, ki je danes ena izmed najkvalitetnejših kriminoloških knjižnic v Evropi.

Raziskovalci inštituta so v desetletjih njegovega obstoja izvajali raznolike raziskave, od teoretičnih do empiričnih, zgodovinskih, longitudinalnih, primerjalnih in medkulturnih študij, ki so preučevale odklonskost in družbene odzive nanjo. V empiričnih študijah so raziskovali trende kriminalitete in drugih deviantnih pojavov, delovanje organov pravosodnega sistema. Analizo družbenih problemov so pogosto nadgradili s predlogi za oblikovalce politik za njihovo rešitev ali izboljšave praks. Pri teh prizadevanjih je bil inštitut včasih bolj, včasih manj uspešen, odvisno od splošne družbene klime ter od stališč in usmeritev odločevalcev v kazenskem pravosodju in drugih odločevalcev, ki se ukvarjajo s kriminaliteto in deviantnostjo.

Raziskovalna politika IK se osredotoča na oceno relevantnih družbenih problemov na eni strani in na sodobne kriminološke trende v svetu na drugi strani. Pri oblikovanju usmeritev in predlogov raziskovalnega dela je inštitut upošteval tudi potrebe odločevalcev in organov, ki se ukvarjajo s kriminaliteto in deviantnostjo. V zvezi s tem je treba omeniti vlogo Upravnega odbora IK, ki ga sestavljajo predstavniki inštituta, predstavniki ustanoviteljice in tudi predstavniki uporabnikov raziskav (Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za notranje zadeve). Pri načrtovanju svojih raziskovalnih dejavnosti inštitut zato upošteva in obravnava tudi predloge omenjenih predstavnikov in jih vključuje v svojo raziskovalno politiko

et|countdown_timer_outline|

Raziskave, ki jih je IK opravljal od svoje ustanovitve, segajo na najrazličnejša področja kriminalitete in kazenskega pravosodja, med njimi pa kot pomembnejša navajamo naslednja:

  • mt|radio_button_checked|kazensko pravo in pravosodni sistem

problematika povratništva; kazenske sankcije za duševno nenormalne storilce kaznivih dejanj; povratništvo v kazenskem in upravnem pravu; kaznovalna politika slovenskih sodišč; kazenskopravno varstvo lastnine v različnih pravnih sistemih; kazenska odgovornost zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja v sodobnih kazenskopravnih sistemih; položaj duševno nenormalnih prestopnikov v sodobnem kazenskem pravu; uporaba kriminoloških ocen v Jugoslaviji; gospodarski delikti v pozitivnem kazenskem pravu in potreba po reformi; vloga državnega tožilca in zagovornika v kazenskih postopkih, ki vključujejo mladoletnike; analiza kazenskih sankcij iz kazenskega zakonika in kazni, ki jih izrekajo sodišča; varstvo pravice do zasebnosti v kazenskem pravu; kazenskopravni vidiki političnih kaznivih dejanj; sodelovanje državljanov v kazenskem pravosodju; pravna sredstva v kazenskem postopku; sistemska analiza predkazenskega in kazenskega postopka; represija in javno mnenje; pravni in kriminološki vidiki obsodbe; mednarodno kazensko pravo; pravni vidiki kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami; policija, državni tožilci in uspešnost preiskovanja kaznivih dejanj; temeljna načela kazenskega postopka v digitalni dobi; psihološki mehanizmi v kazenskem pravosodju; avtomatizirana pravičnost v pravosodnih sistemih

  • et|icon_circle-selected|\kriminalitetna politika

problemi preprečevanja kriminalitete; razmerje med kriminološko znanostjo in kriminalitetno politiko; kriminalitetna politika v okviru cestnega prometa; problemi kriminalitetne politike v Sloveniji in predlagane rešitve zanje; predlog novega modela varstva spolne avtonomije

  • et|icon_circle-selected|\posamezne vrste kriminalitete

pojavnost in pogostost hudih telesnih poškodb v eni od slovenskih regij; primerjava premoženjskih deliktov v Jugoslaviji, Avstriji in na Poljskem; uboji v Sloveniji; tatvine v samopostrežnih trgovinah; napoved deviantnih pojavov do leta 2000; povratništvo v Sloveniji; stečaji in gospodarski kriminaliteta, povezana s tranzicijskimi procesi; gospodarska kriminaliteta, povezana s privatizacijo družbene lastnine; sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih v Sloveniji; spolna kriminaliteta in model prisile; kriminaliteta v času pandemije covid-19

  • et|icon_circle-selected|\penologija in izvrševanje kazenskih sankcij

izbor obsojenk za prestajanje zaporne kazni v odprtem zaporskem režimu; klasifikacija zapornikov v Sloveniji; organizacija prehodnih domov za obsojence po prestani zaporni kazni; ocena probacije v Sloveniji; organiziranje podpornih storitev za nekdanje obsojence; primerjava izvrševanja zaporne kazni v Franciji in Jugoslaviji; izvrševanje zaporne kazni v odprtih režimih zavodov za prestajanje kazni v Sloveniji; izvrševanje kratkotrajnih kazni zapora v Sloveniji; delo v zaporu; pravice v zaporu in njihovo varstvo v Sloveniji; penološki vidiki povratništva; storitve socialnih služb za odrasle obsojence; zmogljivost popravnih institucij; življenjski in delovni pogoji pridržanih oseb in oseb, ki prestajajo zaporne kazni v Sloveniji; socialna klima v zavodih za prestajanje kazni zapora 

  • et|icon_circle-selected|\družbeno nadzorstvo

mehanizmi formalnega družbenega nadzora; šola kot mehanizem družbenega nadzora; neformalni družbeni nadzor in njegovo delovanje; ideologija in nadzor; mehanizmi in izvrševanje institucionaliziranega nedržavnega nadzora; ideološki nadzor in politično nasilje; reguliranje zasebnosti, transparentnosti, tajnosti in drugih nasprotujočih si vrednot v 21. stoletju; podobnosti in razlike med de iure inkriminiranim (pravno prepovedanim) oziroma de facto prepovedanim vedenjem in drugačnimi, domnevno običajnimi, »naravnimi« oziroma »družbeno sprejemljivimi« oblikami ravnanja (predvsem pri akumulaciji premoženja, pridobivanju denarja in uporabi fizične sile oziroma nadzora); človekove pravice in regulacija umetne inteligence vredne zaupanja; nadzor nad kriminaliteto v digitalni dobi

  • et|icon_circle-selected|\mladoletniško prestopništvo, obravnava mladoletnih prestopnikov

življenjske razmere mladoletnih prestopnikov; preprečevanje kaznivih dejanj in osnovnošolci; namestitev mladoletnikov v rejniško družino ali ustanovo; načini reševanja mladoletniškega prestopništva na Poljskem in v Jugoslaviji; mladoletni prestopniki iz dveh različnih kultur; zdravljenje mladoletnih prestopnikov v Sloveniji; problematika tolp mladoletnikov; rehabilitacija mladoletnikov v Ljubljani; ocena kazenskih postopkov zoper mladoletne prestopnike in izvajanje vzgojnih ukrepov; eksperiment rehabilitacije neprilagojene in prestopniške mladine; odprava primerov mladoletniškega prestopništva in izvajanje vzgojnih ukrepov v Ljubljani; pobeg iz zavodov za mladoletnike; vloga socialnega dela pri mladoletniškem prestopništvu; akcijske raziskave s tolpami mladoletnikov; preprečevanje mladoletniškega prestopništva v lokalnih skupnostih; sistem odziva družbe na odklonskost mladih; nov koncept stanovanjskega zdravljenja motenih otrok in mladoletnikov; disciplinsko kaznovanje in preprečevanje nasilja v šolah 

  • et|icon_circle-selected|\otrokove pravice

odnos učencev in učiteljev do otrokovih pravic v šoli in doma; psihološke pravice otrok; pravni vidiki otrokovih pravic; varstvo otrokovih pravic v šolah

  • et|icon_circle-selected|\socialna patologija in odklonskost

socialne, psihološke in zdravstvene značilnosti delinkventnih in nedelikventnih alkoholikov; sociopatološki pojavi v družbi in njihovo preprečevanje; pojavnost samomorov v Sloveniji; družbena dezorganizacija in njen vpliv na sociopatološke pojave; zaznavanje odklonskosti v Ljubljani; koncentracija odklonskosti pojavov v Ljubljani; zgodovinski pogled na zločin in odklonskost viktimologija

  • et|icon_circle-selected|\socialna patologija in odklonskost

socialne, psihološke in zdravstvene značilnosti delinkventnih in nedelikventnih alkoholikov; sociopatološki pojavi v družbi in njihovo preprečevanje; pojavnost samomorov v Sloveniji; družbena dezorganizacija in njen vpliv na sociopatološke pojave; zaznavanje odklonskosti v Ljubljani; koncentracija odklonskosti pojavov v Ljubljani; zgodovinski pogled na zločin in odklonskost viktimologija

  • et|icon_circle-selected|\viktimologija

kompenzacija za žrtve kaznivih dejanj; temno polje kriminalitete in Sloveniji; vloga vpletenih opazovalcev pri razvoju kriminogenih situacij; pravni, zdravstveni in družbeni vidiki trpinčenja otrok; Dachauski procesi in žrtve teh montiranih sodnih procesov; Viktimološka študija Združenih narodov – stanje v Sloveniji; institucionalna obravnava trpinčenih, zlorabljenih in zanemarjenih otrok; žrtve nasilja v družini, osredotočeno na ženske in otroke 

  • et|icon_circle-selected|\kriminalistika in policijske vede

postopek ugotavljanja dejstev v kazenski preiskavi in ​​postopek ugotavljanja resnice v kriminalistiki; kriminalistični in kazenskopravni vidiki tatvin v samopostrežnih trgovinah; kriminalistični in pravni vidiki razgovorov z osumljenci kaznivih dejanj.

 

2020

2020

Aleš Završnik na LEAP konf erenci v Lizboni

2020

2020

Maja Brkan, Jelena Burnik in Aleš Završnik na okrogli mizi v Ljubljani

2019

2019

Srečanje direktorjev, IK

2019

2019

Aleš Završnik plenarno predavanje na Cyberspace 2019, Brno

2018

2018

Mojca Plesničar in Miha Hafner na posvetu v Rovigu, Italija

2015

2015

Mojca Plesničar in Dragan Petrovec na letnem srečanju skupine za kaznovanje European society of Criminology v Barceloni, Španija

2004

2004

Matjaž Ambrož na raziskovalnem obisku v Tokiu, Japonska

1995

1995

Raziskovalci IK s sodelavci na konferenci v Kairu, Egipt

1988

1988

Športni dan Inštituta

1986

1986

Alenka Šelih na konferenci v Riu de Janeiru, Brazilija

et|icon_pin_alt|

Inštitut za kriminologijo
Poljanski nasip 2
1000 Ljubljana

et|icon_mail_alt|
et|icon_phone|

Copyright © Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

Pravno obvestilo