Analiza izrednih ukrepov: Zaščita človekovih pravic in preprečevanje družbene škode v dobi nenehnih kriz

 

O PROJEKTU

V zadnjih desetletjih smo bili priča, kako so vlade različne krizne situacije (npr. teroristične napade, naravne nesreče, nezakonite migracije, gospodarske krize in pandemijo) pogosto obravnavale kot eksistencialne grožnje javnemu redu in varnosti. V poskusih odprave takšnih groženj so se vlade pogosto zanašale na izredne ukrepe, ki so – v imenu ponovne vzpostavitve reda – vključevali začasen suspenz zakonskih omejitev in demokratičnih procedur. Zaradi pogostega zanašanja na izredno stanje v zadnjih letih so številni avtorji zatrdili, da je ta oblika vladavine postala »nova normalnost« v upravljanju naših družb.

Z osredotočanjem na izredne ukrepe, sprejete za spopadanje s štirimi vrstami kriz – to je, pandemijo Covid-19, »vojno proti terorizmu«, »migracijsko krizo« in gospodarsko krizo – je namen te raziskave, po eni strani, raziskati kje in zakaj izredni ukrepi predstavljajo tveganje za človekove pravice in druge temeljne vrednote, ter, po drugi strani, ponuditi inovativne rešitve o tem, kako bolje uravnotežiti pozitivne in negativne vidike izrednih ukrepov.

Splošni cilj projekta je raziskati teoretične koncepte in prakse, povezane z izrednimi razmerami, zato da bi akademski skupnosti, odločevalcem in širši javnosti zagotovili priporočila o tem, kako bolje oceniti tveganja in koristi specifičnih izrednih ukrepov.

Številka projekta: J5-4588

Obdobje: 1.10.2022 – 30.9.2025

Sodelujoče raziskovalne organizacije: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani (Povezava na SICRIS – še ni aktivna)

Sestava projektne skupine: SICRIS

Raziskovalni projekt financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

VSEBINA PROJEKTA

Projekt je razdeljen na osem delovnih sklopov:

DS 1: Izredni ukrepi in pandemija Covid-19

  • DS 1A: Izredni ukrepi in spodkopavanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin
  • DS 1B: Družbena škoda kot posledica izrednih ukrepov

DS 2: Izredni ukrepi v vojni proti terorizmu

DS 3: Izredni ukrepi in migracijska kriza

DS 4: Izredni ukrepi v času ekonomskih kriz

DS 5: Izredni ukrepi kot prevladujoča oblika vladanja

DS 6: Vodenje in koordinacija projekta

DS 7: Diseminacija in uporaba rezultatov

DS 8: Komunikacija

POMEN ZA RAZVOJ ZNANOSTI

Pričakujemo, da bo raziskava omogočila nov vpogled v nekatere premalo raziskane teme, povezane z uporabo izrednih ukrepov. Glavni izvirni vidiki raziskave bodo naslednji:

(1) Analiza izrednih ukrepov, sprejetih za spopad s pandemijo Covid-19, bo zagotovila nova spoznanja o tem, kako tovrstni ukrepi spodkopavajo človekove pravice in demokratična načela. S testom načela sorazmernosti bomo ugotovili, v kolikšni meri so slovenska vlada in nekatere vlade EU držav pri sprejemanju izrednih ukrepov upoštevale človekove pravice. Na podlagi celovite analize državnih praks bo naša raziskava prispevala k razvoju znanja na področju človekovih pravic. Poleg tega želimo z osredotočanjem na družbeno škodo, ki jo povzroča zapiranje, zagotoviti nov vpogled v to, kako so izredni ukrepi negativno vplivali na duševno zdravje starejših, mladine in zdravstvenih delavcev.

(2) Analiza izrednih ukrepov za boj proti terorizmu bo prinesla nova spoznanja o tem, kako so se ZDA izvzele iz mednarodnega pravnega okvira z redefiniranjem nekaterih ključnih konceptov jus in bello (npr. načela razlikovanja, sorazmernosti in nujnosti). Poleg tega bo raziskava zagotovila podrobno analizo, kako so druge države sprejele podobne »izjemne« protiteroristične ukrepe kot ZDA in s tem spodkopale obstoječi mednarodni red.

(3) Pregled izrednih ukrepov, ki se uporabljajo v »migracijski krizi«, bo zagotovil izvirno obravnavo možnosti mednarodnega prava človekovih pravic, da omeji uresničevanje suverenosti držav EU, ko poskušajo preprečiti prihod migrantov. Poleg tega bomo podali nove ideje za reforme, ki bi okrepile spoštovanje obveznosti držav EU na področju človekovih pravic.

(4) Z raziskovanjem, kako so izredni ukrepi, sprejeti med krizo Covid-19, negativno vplivali na ekonomski položaj ljudi iz različnih družbenih kategorij (npr. razreda, spola in narodnosti), želimo zagotoviti nov vpogled v to, kako so ti ukrepi nesorazmerno prizadeli najbolj marginalizirane sloje družbe.

Ugotovitve raziskave bodo pomembne za raziskovalce na področju kriminologije in prava (npr. migracijsko pravo, mednarodno humanitarno pravo, pravo človekovih pravic) in številnih drugih področij, kot so filozofija, sociologija, psihologija in varnostne študije. Ugotovitve bodo koristne ne samo za akademsko občinstvo, ampak tudi za oblikovalce politik, ki jih zanimajo teorije in prakse, povezane z izrednim stanjem.

Člani raziskovalnega projekta

et|icon_pin_alt|

Inštitut za kriminologijo
Poljanski nasip 2
1000 Ljubljana

et|icon_mail_alt|
et|icon_phone|

Copyright © Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

Pravno obvestilo