Etični in pravni vidiki triaže

ob epidemiji COVID-19

O PROJEKTU

Pandemija covid-19 je v večini držav po svetu povzročila resne preobremenitve zdravstvenega sistema. Ob takšnih preobremenitvah prihaja do t. i. kolizij dolžnosti: zaradi premalo osebja,  tehničnih sredstev ali pomanjkanja drugih virov ustrezne zdravstvene oskrbe ni mogoče zagotoviti vsem pacientom, ki bi jo potrebovali. Te situacije povzročajo neznosen pritisk na odločevalce, ki so soočeni z izbiro, komu od pacientov ponuditi možnost preživetja. S tem v zvezi se opirajo kompleksne etične in pravne dileme, o katerih smo v preteklosti razpravljali zlasti na podlagi hipotetičnih scenarijev. Kriza, ki jo je povzročil covid-19, pa nas je prisilila, da o teh dilemah ponovno razmislimo in ponudimo jasne in pregledne odgovore na etične in pravne izzive, s katerimi smo kot družba soočeni.

Ciljni raziskovalni projekt (CRP) Etični in pravni vidiki triaže ob epidemiji covid-19 (V5-2037 (B) ARRS) je financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (RS) in Ministrstva za zdravje RS.

Projekt je trenutno v prvi fazi izvajanja (1. 10. 2020 – 31. 10. 2022).

 

VSEBINA PROJEKTA

Raziskovalni projekt je sestavljen iz štirih delov. Njegov glavni cilj je raziskati, kakšne so potencialne rešitve vprašanja, kako razporejati omejena (kadrovska in druga) sredstva zdravljenja, ko v času epidemije zdravstvene oskrbe ni mogoče zagotoviti vsem, natančneje:

  • raziskati, kakšna so etično-vrednotna izhodišča v zvezi z medicinsko triažo v pogojih prekomerne obremenjenosti zdravstvenega sistema,
  • preučiti možne pravne posledice odločitev o triaži in mednarodne pravne prakse vrednotenja takšnega odločanja,
  • preučiti odzivanje kazenskopravnega sistema v situacijah t. i. kolizij dolžnosti (ko posameznik zaradi preobremenitev ne more izpolniti vseh dolžnosti, ki ga zavezujejo),
  • analizirati domače in tuje smernice in priporočila različnih (zdravniških) združenj in etičnih komisij oziroma svetov, ki naslavljajo vprašanje triaže v času epidemije korona virusa, in predstaviti njihove skupne točke in razhajanja,
  • raziskati ozadja razmišljanj o triaži ter način, kako se zdravniki, ki se odločajo, komu pomagati in komu ne, psihološko odzivajo na težke odločitve, ki jih sprejemajo,
  • preučiti institut izjave vnaprej izražene volje in njegov vpliv na dileme triaže,
  • oblikovati predloge rešitev za etično občutljive dileme.
POMEN ZA RAZVOJ ZNANOSTI

Vprašanja, ki jih obravnava naša raziskava, so pomembna za odločevalce, splošno in strokovno javnost ter paciente. Zdravstvenemu osebju, ki se mora odločati pod časovnim pritiskom in v stresnih okoliščinah, lajšajo veliko psihično breme. Čeprav so vprašanja delikatna in sporna, je razpravljanje o njih ključno za zagotavljanje transparentnosti delovanja zdravstvenega sektorja. Legitimni odgovori na etična in pravna vprašanja triaže so pomembni tudi za paciente in njihove svojce (uporabnike), ker v negotove razmere vnašajo predvidljivost in tako lajšajo tesnobo. Nenazadnje pa bodo ugotovitve raziskave koristne tudi za snovalce smernic in priporočil v Sloveniji in kazensko pravni sistem. V tujini organi kazenskega pregona že obravnavajo nekatere sporne primere s področja zagotavljanja zdravstvene oskrbe v času epidemije. Naša raziskava vprašanja kazenske odgovornosti obravnava v kontekstu slovenskega pravnega sistema. Ob tem izhajamo iz pomembnega izhodišča: kazensko pravo naj bo tudi na tem področju šele skrajno sredstvo socialne politike.

Člani raziskovalnega projekta

REZULTATI PROJEKTA

  • Mišič, L., Strban G. (2020) Triaža: kjer se pravo in medicina razideta? Pravnik, 137 (11-12), 747-762.
  • Mišič, L. (2020) Metamorfoze pacientovih pravic v kriznih časih. Pravna praksa: časopis za pravna vprašanja, 39 (45), pril. str. I-.
  • Briški, L., Ambrož, M., Salecl, R. (2020) Koga reševati v času pandemije? Etični in kazenskopravni vidiki triaže. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 71 (3), 183-193.

Inštitut za kriminologijo in Svet za razvoj pri SAZU sta 24. 11. 2020 organizirala posvet z naslovom »Koga reševati v času pandemije? Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže«. Na posvetu so sodelovali strokovnjaki s področij medicine, prava, filozofije in drugih ved, in sicer: doc. dr. Tit Albreht, prof. dr. Matjaž Ambrož, akademik prof. dr. Valentin Hribar, prof. dr. Alojz Ihan, izr. prof. dr. Matjaž Jereb, prof. dr. Dušan Keber, doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, doc. dr. Luka Mišič, izredni član SAZU prof. dr. Marko Noč, prof. dddr. Andrej Pleterski, prim. Helena Reberšek Gorišek, dr. med., akademik prof. dr. Blaž Rozman, izredna članica SAZU prof. dr. Renata Salecl, prof. dr. Brigita Skela Savič, akademikinja prof. dr. Alenka Šelih, prof. dr. Mirjana Ule, doc. dr. Božidar Voljč. Organizatorja posveta sta bila izredna članica SAZU prof. dr. Renata Salecl in prof. dddr. Andrej Pleterski ZRC SAZU.

  • Renata Salecl (intervjuvanec). Studio City. Dostop na https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-city/174734522
  • Luka Mišič (intervjujanec). Studio City. Dostop na https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-city/174736268
  • Matjaž Ambrož (intervjuvanec). Od nikogar ni mogoče pričakovati, da stori nemogoče. Profesor kazenskega prava dr. Matjaž Ambrož o kazenskopravnem vidiku triaže. Dostop za registrirane uporabnike na https://www.delo.si/novice/slovenija/od-nikogar-ni-mogoce-pricakovati-da-stori-nemogoce/
  • Luka Mišič (intervjuvanec). Glavni izziv je omejitev dostopa do zdravnika. Odpoved zdravniškega pregleda lahko pomeni kršitev pacientovih pravic, ni pa nujno to tudi protipravno. Dostop za registrirane uporabnike na https://www.delo.si/novice/slovenija/glavni-izziv-je-omejitev-dostopa-do-zdravnika/

Inštitut za kriminologijo in Svet za razvoj pri SAZU sta 24. 11. 2020 organizirala posvet z naslovom »Koga reševati v času pandemije? Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže«. Na posvetu so sodelovali strokovnjaki s področij medicine, prava, filozofije in drugih ved, in sicer: doc. dr. Tit Albreht, prof. dr. Matjaž Ambrož, akademik prof. dr. Valentin Hribar, prof. dr. Alojz Ihan, izr. prof. dr. Matjaž Jereb, prof. dr. Dušan Keber, doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, doc. dr. Luka Mišič, izredni član SAZU prof. dr. Marko Noč, prof. dddr. Andrej Pleterski, prim. Helena Reberšek Gorišek, dr. med., akademik prof. dr. Blaž Rozman, izredna članica SAZU prof. dr. Renata Salecl, prof. dr. Brigita Skela Savič, akademikinja prof. dr. Alenka Šelih, prof. dr. Mirjana Ule, doc. dr. Božidar Voljč. Organizatorja posveta sta bila izredna članica SAZU prof. dr. Renata Salecl in prof. dddr. Andrej Pleterski ZRC SAZU.

et|icon_pin_alt|

Inštitut za kriminologijo
Poljanski nasip 2
1000 Ljubljana

et|icon_mail_alt|
et|icon_phone|

Copyright © Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

Pravno obvestilo