Šifra:

V5-1736

Obdobje:

1.4.2018 – 31.3.2020

Vodja:

prof.dr. Vasja Vehovar

Veda:

Družboslovje

Faze projekta in njihova realizacija:

Delovni načrt je sestavljen iz šestih delovnih sklopov:

  • DS1 – Vodenje projekta
  • DS2 – Pravni vidik (preučevanje sovražnega govora na družbenih omrežjih iz pravnega vidika – vprašanje svobode izražanja, pravne prakse, sodelovanja s policijo in razlikovanjem med prekrškom in kaznivim dejanjem)
  • DS3 – Pojavnost sovražnega govora (pojavnost na družbenih omrežjih in vrste sovražnega govora, ki se tam pojavljajo)
  • DS4 – Odzivnost družbenih omrežij (odzivnost na prijave sovražnega govora – ali odstranjujejo prijavljene primere, kako hitro se odzivajo, kakšni so njihovi kriteriji za odstranjevanje)
  • DS5 – Evalvacija
  • DS6 – Diseminacija

Sodelujoče RO:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=17080&search_term=V5-1736

Sestava projektne skupine:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=17080&search_term=V5-1736

Bibliografske reference:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=17080&search_term=V5-1736

 

Vsebinski opis projekta

Osnovne raziskovalne aktivnosti projekta bodo potekale v dveh smereh. Izvajalci bomo kot prvo preučili pojavnost sovražnega govora v slovenskem jeziku na odgovarjajočih delih globalnih SDO. V pomoč nam bodo obstoječi podatkovni viri (predvsem za omrežji Facebook in Twitter), ki so partnerju FDV (Univerza v Ljubljani – Fakulteta za družbene vede) na voljo na osnovi intenzivnega sodelovanja v posebnih projektih monitoringa Evropske komisije v letih 2016 in 2017. Slovenija je bila namreč prek sodelovanja FDV namreč med prvimi dvanajstimi državami, ki so na pobudo Evropske komisije jeseni 2016 začele izvajati monitoring na področju sovražnega govora, kjer se preverja odzivnost največjih globalnih SDO. Na tej osnovi bomo identificirali, na katerih SDO in na katerih lokacijah (skupinah, profilih) je ta pojav najbolj prisoten in ga nato analizirali tudi kvalitativno. Pri tem bomo razlikovali med sovražnim govorom v širšem, sociološkem smislu (in tudi ostalimi sorodnimi oblikami spornega komuniciranja na spletu), ter sovražnim govorom v kazensko-pravnem smislu.

Kvalitativni analizi sovražnega govora na družbenih omrežjih bo sledila analiza meril, ki jih uporabljajo SDO pri odstranjevanju prijavljenih primerov domnevnega sovražnega govora in analiza indikatorjev odzivnosti – posebej hitrosti odstranjevanja, vrste (ne)odzivnosti (npr. avtomatska obravnava, prisotnost specifičnega pojasnila, popolna neodzivnost) in deleži odstranitev posameznih primerov sovražnega govora na osnovi prejetih prijav. Preverjali bomo tudi, kako na odzivnost omrežij vpliva tip prijavitelja spornih vsebin. Ločiti je namreč treba obravnavo npr. običajnega uporabnika SDO, s strani ponudnika SDO pooblaščenega verodostojnega prijavitelja (“trusted flagger”) in obravnavo uradnih organov (npr. policija).

Preliminarni podatki partnerja FDV, ki je za Slovenijo pridobil status verodostnega prijavitelja za vodilna SDO (Facebook, Twitter, Youtube) kažejo, da verodostojni prijavitelji bistveno hitreje dosežejo odstranitev spornih vsebin.

Drugi tok aktivnosti bo obsegal analizo dejanskih in normativnih (v obsegu kot ga bomo uspeli pridobiti) kriterijev ponudnikov SDO pri odstranjevanju domnevnih primerov sovražnega govora (njihovo samoregulacijo v vlogi ponudnikov internetnih storitev) in odgovarjajočo primerjavo s slovensko ustavo ter kazensko-pravno ureditvijo na področju omejitev svobode govora v Sloveniji. V skladu s tem bomo naprej jasno opredelili sovražni govor v kazensko-pravnem pogledu, nato pa bomo – med drugim tudi na podlagi prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in usmeritev Sveta Evrope – obravnavali razmejitev med svobodo izražanja in prepovedjo sovražnega govora. V tem kontekstu bomo opozorili na konceptualne težave, nedorečenosti, protislovnosti in nekonsistentnosti obstoječih zakonskih rešitev in s tem povezane pravne prakse. Obravnavali bomo tudi problematiko obravnave sovražnega govora kot kaznivega dejanja po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in sovražnega govora kot prekrška. Na osnovi mednarodnih aktivnosti projektne skupine – tudi članstva FDV v osrednjem mednarodnem združenju INACH (International Network Against Cyber Hate), ki na globalni ravni sistematično spremlja in obravnava spletni sovražnega govor ter svetuje pri sprejemanju politik, bodo ugotovitve postavljene tudi v mednarodni okvir.

 

Vsebina opravljenih aktivnosti

V okviru projekta smo preučili relevantno judikaturo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in po analizi prijav kaznivih dejanj po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) o tem pripravili pregledno poročilo. Na podlagi ene izmed sodb ESČP smo v nekdanjem 3. odstavku 149. b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP; danes 149. č členu ZKP) opozorili na arbitrarno pravno podlago za pridobivanje metapodatkov, ki med drugim predstavljajo osnovo za razkrivanje storilcev kaznivih dejanj po 297. členu KZ-1, izvršenih na družbenih omrežjih. V zvezi s tem smo predlagali tudi nov zakonit oziroma ustavno skladen način pridobivanja teh podatkov. Ugotovili smo tudi, da hramba nekaterih metapodatkov zakonsko ni ustrezno urejena, kar bi v eventuelnih kazenskih postopkih lahko vodilo v izločitev dokazov zoper storilce kaznivih dejanj iz 297. členu KZ-1, če so slednja izvršena na spletnih družbenih omrežjih. S pomočjo načela sorazmernosti in kriterijev, izoblikovanih v praksi ESČP, smo poskušali opredeliti mejo med dopustno svobodo izražanja in nedopustnim sovražnim govorom. Predstavili smo argumente za novo, širšo interpretacijo tega kaznivega dejanja na alternativen način in s presojanjem potencialne (in ne konkretne) nevarnosti za zavarovane pravne dobrine, poleg tega pa smo zavzeli stališče, da bi bilo treba osebam, zoper katere je kaznivo dejanje izvršeno, priznati položaj oškodovancev. Obenem smo se opredelili do vsebinskega razlikovanja sovražnega govora kot kaznivega dejanja in prekrška. Bit kaznivega dejanja iz 297. člena KZ-1 smo primerjali s prekrškovnimi določbami in ugotovili, da se zakonski znaki kaznivega dejanja lahko prekrivajo z zakonskimi znaki prekrškov iz Zakona o javnem redu in miru-1 (ZJRM-1), kar ustvarja neustaven položaj. Nekaterim našim zaključkom je kasneje pritrdilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Nenazadnje pa smo oblikovali še praktična »pripomočka« (klasifikatorja) za prepoznavo zakonskih znakov ter ocenjevanje stopnje verjetnosti obstoja kaznivega dejanja iz 297. člena KZ-1.