V Zlati predavalnici Pravne fakultete UL se je danes zaključil Kongres kazenskega prava in kriminologije, ki ga je Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti organiziral v sodelovanju s Pravno fakulteto UL. Dogodek, ki že drugo leto zapored predstavlja eno pomembnejših prizadevanj za povezovanje teorije in prakse, je tudi letos združil več kot 70 raziskovalcev, predstavnikov sodišč, tožilstev, ministrstev, odvetništva in študentov.
Kongres sta z nagovorom odprla prof. dr. Miro Cerar, dekan Pravne fakultete UL, in prof. dr. Aleš Završnik, direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Izrazila sta veselje nad še enim uspešnim sodelovanjem obeh institucij ter poudarila pomen prenosa znanja iz teorije v prakso in obratno.
Teme letošnjega dogodka so bile predstavljene na petih panelih, okrogli mizi in treh predavanjih Izven okvirja, v sklopu katerih so predavatelji obravnavali aktualne svetovne dogodke, med drugim Epsteinove dosjeje in organizirani kriminal, ciljane sankcije EU ter omejevanje svobode govora posameznikov, pa tudi razpad socialne države in krizo legitimnosti ukrepov neoliberalne politike.
Prvi panel, ki ga je povezoval raziskovalec Inštituta za kriminologijo Marko Balažic, je izpostavljal problematiko trgovine z ljudmi in mladoletnih migrantov, izzive sistema pomoči žrtvam trgovine z ljudmi v Sloveniji ter (ne)zaščito migrantskih delavcev v primerih trgovine z ljudmi. Na drugem panelu, ki je potekal v obliki okrogle mize, so o nasilju v družini spregovorile doc. dr. Darja Tadić (Pedagoška fakulteta UL), prof. dr. Katja Filipčič (Pravna fakulteta UL in Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani), Katja Zabukovec Kerin (Društvo za nenasilno komunikacijo) ter Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. Govorke so poudarile, da postajajo primeri nasilja vse bolj kompleksni, pri čemer so posebej izpostavile subtilne oblike nasilja, ki izvirajo iz digitalnega okolja.
Kot je poudarila Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, je pri obravnavi nasilja v družini ključen usklajen in celosten pristop vseh, ki se pri svojem delu srečujejo s to problematiko:
»Bistvena sta koordiniran pristop in sodelovanje. Ne gre le za delo policije, sodišč in centrov za socialno delo, temveč za odgovornost vseh, ki vsakodnevno prihajamo v stik s tovrstno problematiko. Pravna zakonodaja ni edini način naslavljanja nasilja v družini – včasih imajo odnos in podpora in ljudi, ki delajo z žrtvami, večji učinek kot sama zakonodaja.«
Tretji panel “Tehnologija, družbena škoda in nadzor”, ki ga je vodila mlada raziskovalka Inštituta za kriminologijo Iva Ramuš Cvetkovič in s katerim smo zaključili prvi dan kongresa, pa je bil namenjen obravnavi problematik digitalnih tehnologij in nasilja med mladimi, razvoju novih tehnologij v dobi pospešene militarizacije ter avtomatizaciji, nadzoru in preiskavi goljufij.
Drugi dan kongresa je združeval aktualne tematike kazenskega prava, ki so v dveh panelih obravnavale temeljna vprašanja kazenskega prava in Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, o katerem je prof. dr. Branko Lobnikar (Fakulteta za varnostne vede UM) povedal:
“Zakon je sistem aktiviral, ni pa ga stabiliziral,” Andrej Kapun (Pravni inštitut ZRS Koper) pa je v predavanju Izven okvirja dodal, da se je stroka na zakon odzvala s primerno ogorčenostjo in neodobravanjem.
Zahvaljujemo se vsem predavateljem za zanimive in aktualne prispevke ter vsem udeležencem za sodelovanje v razpravah, ki so tudi letos spodbudile pomembno izmenjavo pogledov ter izkušenj iz prakse.
Program Kongresa je dostopen na spletni strani.
