V petek, 3. oktobra 2025, je v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani potekal Dan arhitektov, osrednji strokovni in javni dogodek, ki ga organizira Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Letošnji dogodek, naslovljen »2075«, je bil posvečen razmisleku o dolgoročnem prostorskem razvoju – ne v smislu futurističnih tehnologij, temveč, kako bodo prostori, ki jih gradimo danes, živeli čez petdeset let.
Na dogodku je imela plenarno predavanje tudi raziskovalka Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Hana Hawlina, z naslovom »Izgubljene in najdene prihodnosti«.
V svojem predavanju je razmišljala o človeški sposobnosti in odgovornosti razmišljanja o prihodnosti ter o vlogi domišljije pri oblikovanju prostora. »Ali ni kar noro, da smo ljudje sploh zmožni razmišljati o letu 2075?« je uvodoma vprašala in poudarila, da se prihodnost nikoli ne uresniči povsem tako, kot jo načrtujemo. Po njenih besedah je »ironija človeške zmožnosti ravno v tem, da ves čas gradimo vizije prihodnosti, a pogosto živimo v ruševinah njihovih zmot.«
S svojim predavanjem je opozorila, da naloga arhitekture in urbanizma ni le v napovedovanju prihodnosti, temveč v ustvarjanju pogojev, da bo ta prihodnost vzdržna, skupna in odprta za domišljijo.
