Krimifest: Kako blizu je fikcija kriminalnih romanov resničnosti slovenskega vsakdana?

Kako blizu je fikcija kriminalnih romanov resničnosti slovenskega vsakdana? Kakšna je dejanska slika umorov v Sloveniji od osamosvojitve do danes? Kdo so ljudje, ki ubijajo, in kdo tisti, ki so ubiti – pogosto v odnosih, ki so bližji, kot bi si želeli?

Vabljeni na sklop predavanj, ki bo v okviru festivala Krimifest potekal v četrtek, 6. 11. ob 17.00 uri v knjižnici Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

Naši raziskovalci bodo s svojimi predavanji osvetlili različne plati kriminalnega sveta in pokukali v resnično ozadje zločinov in zapletene ume zločincev.

Več o samem festivalu si lahko preberet na spletni strani Krimifest.

Četrtek, 6. 11. ob 17.00 uri v knjižnici Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana.

Predavanja:

KDO SO MORILCI V LITERATURI - Manja Skočir

17:00 – 17:20

Umor se kaže kot velika večna tema svetovne književnosti – in morilci kot klasični literarni (anti)junaki: od Ahila, Ojdipa in Klitajmestre, prek Hamleta in Macbetha, do Raskolnikova, Meursaulta, Jean-Baptista Grenouilla, Patricka Batemana, Toma Ripleyja in Amy Dunne. Predavanje sledi razvojni liniji literarnih morilcev skozi zgodovino: od junakov, ki ubijajo zaradi časti, vere ali notranjih demonov, do na videz povsem običajnih ljudi, hladnih preračunljivcev in razcepljenih identitet. Vendar se umor v literaturi le redko pojavi zgolj kot kaznivo dejanje – pogosto je v funkciji pripovednega orodja za raziskovanje človekovega bistva, moralnih meja in eksistencialne svobode. Najznamenitejši literarni morilci nas tako silijo v razmislek o arhetipskih etičnih dilemah in v soočenje s temeljnimi bivanjskimi vprašanji. Mar to pomeni, da literarni zločin pogosto razkrije več o bralcu kot o storilcu?

ONKRAJ FIKCIJE: KAJ NAM PODATKI IN ANALIZE POVEDO O UMORIH V SLOVENIJI - izr. prof. dr. Mojca Plesničar, doc. dr. Dean Lipovac

17:25 – 17:45

Ko beremo kriminalke ali gledamo detektivske serije, se zdi, da so umori prefinjeni, skrivnostni in vsepovsod prisotni. Serijski morilci, neznani storilci, hladnokrvne zarote. A kako blizu je ta fikcija resničnosti slovenskega vsakdana? Predavanje bo razgrnilo dejansko sliko umorov v Sloveniji od osamosvojitve do danes. Ogledali si bomo, kdo so ljudje, ki ubijajo, in kdo tisti, ki so ubiti – pogosto v odnosih, ki so bližji, kot bi si želeli. Kakšni so vzroki, kakšne okoliščine in kaj se je v teh desetletjih spremenilo? Namesto vseprisotnega občutka, da je nasilja vedno več, se bo izkazalo, da je – vsaj kar zadeva umore – ravno nasprotno: vedno manj jih je. S podatki, primeri in vpogledi v sodno prakso se razbija mite in prikazuje, kako zelo vsakdanji, nefilmski, pa zato nič manj pretresljivi so umori v naši družbi. Predavanje je vabilo k pogledu onkraj senzacije – v tišino za rumenimi trakovi.

VPRAŠANJA OBČINSTVA IN ODMOR ZA KAVO

17:45 – 18:00

PREDSTAVITEV KNJIGE LJUBITI MORILCA - prof. dr. Dragan Petrovec

18:00 – 18:20

Naslov in besede – Ljubiti morilca – je treba jemati v vseh pomenih in odtenkih. Na žalost, kar je najbolj tragično, najprej dobesedno. Nekaj opisanih in povsem resničnih primerov razkriva močno čustveno navezanost na osebe, ki so že ubijale ali poskušale to storiti. Ne gre za navezanost kogarkoli, na primer varno oddaljenega občudovalca, ki zgolj podeljuje všečke. Gre za ljubezen, ki jo čuti žrtev, dejanska v preteklosti ali potencialna v bližnji prihodnosti.

V širšem pomenu naslova, ki ni nič manj usoden, pa gre za ljubezen do ljudi, zlasti politikov, ki sejejo sovraštvo in smrt, in ki jim nikoli ne zmanjka občudovalcev.

PREKLETI TISTEGA, KI JE IZNAŠEL VERIGE: ZLOČIN IN KAZEN PRI IVU ANDRIĆU - prof. dr. Matjaž Ambrož

18:25 – 18:45

Obstaja literarni žanr, ki pripoveduje zgodbe iz »zavodov za prestajanje kazenskih sankcij«. V teh zgodbah je zapor opisan kot kozmos v malem, v katerem se srečujejo ljudje različnih nravi in značajev. Znana so velika imena zaporniškega žanra: Dostojevski, Solženicin, Genet, Wilde in druga. Manj znano pa je, da se je v tem žanru preizkusil tudi jugoslovanski Nobelovec za literaturo Ivo Andrić v Prekletem dvorišču (1954).

Na prekletem dvorišču sobivajo »potuhnjeni siromaki, ki iščejo v opojnih mamilih, česar niso mogli najti v rednem življenju; grehotni starci in mladeniči, ki jih je nepoboljšljivo pokvaril greh; ljudje z izmaličenimi nagoni in navadami, ki jih ne skrivajo in ne lepšajo …« Poleg njih pa še mnogi drugi, tudi kultivirani in izobraženi, dobri pripovedovalci zgodb, ki si s pripovedovanjem krajšajo čas, Andriću pa pomagajo tkati več ravni pripovedi. Besedilo je navdihujoče za raziskovanje vprašanj »zločina in kazni«, prav tako pa vprašanj »zapletenih meandrov človeških usod« – kolikor je oba sklopa vprašanj sploh mogoče ločiti.