Definicija antisemitizma med teorijo in prakso: izzivi, tveganja in rešitve

Antisemitizem je, tako kot ostale protipravne oblike rasne ali druge diskriminacije, še vedno prisoten pojav v državah članicah EU. Kljub temu, da se razprava o tej tematiki stalno razvija in je pogosto postavljena v ospredje javnega zanimanja, pa antisemitizem v Evropi ostaja problem. Države kot odgovor zato sprejemajo nove oziroma posodabljajo obstoječe strategije, s katerimi poskušajo zamejiti in preganjati antisemitska prepričanja. Tudi Vlada Republike Slovenije je sprejela pravno nezavezujočo delovno opredelitev zanikanja in izkrivljanja dejstev o holokavstu Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA). Kljub številnim razpravam in premislekom znotraj akademskega odbora pa predvsem primerjalnopravna analiza praktične uporabe definicije IHRA pokaže številne zaskrbljujoče učinke, ki jih ima na veljaven pravni okvir, predvsem na človekove pravice in svoboščine.

Projekt se osredotoča na analizo definicije antisemitizma, z glavnim poudarkom na splošno razširjeni definiciji IHRA, ki obsega opisni del in enajst ilustrativnih primerov. Slovenija je sicer omenjeno definicijo sprejela brez dodatnih primerov. Raziskava preučuje vpliv definicije na veljaven pravni red, vključno z varstvom človekovih pravic, ter izzive in tveganja zlorabe pri njeni uporabi. Na podlagi analize bo projekt nato ponudil rešitve in predloge za izboljšave.

V sklopu projekta bomo primerjalnopravno analizirali določene prakse v tujini, predvsem v državah, kjer so v nacionalno zakonodajo prenešeni tudi ilustrativni primeri IHRA definicije. Prikazali bomo možne neželene pravne in druge posledice takšne uporabe razširjene definicije in morebitnega enačenja antisemitizma in antisionizma, saj razumevanje teh dveh pojmov kot sopomenk pogosto negativno vpliva na člane judovske skupnosti v Evropi, ki so lahko tarča napačnih interpretacij ali celo sami žrtve politik, domnevno sprejetih v njihovo zaščito.

Raziskava bo podprta s študijami primerov, intervjuji in medijsko analizo. Cilj projekta je oblikovati pravno vzdržna priporočila za praktično obravnavo antisemitizma, ki bodo spoštovala človekove pravice in svoboščine, vključno s svobodo govora in akademsko svobodo. Projekt bo z razširjanjem rezultatov in usposabljanji prispeval k uresničevanju Strategije Republike Slovenije za boj proti antisemitizmu do leta 2033 ter krepil pravno pismenost in senzibilnost ključnih deležnikov.