Pravni strokovnjaki so deležni različnih izobraževanj in usposabljanj, katerih cilj je zagotoviti koherentnost, objektivnost, nevtralnost in pravičnost njihovih odločitev. Vendar pa se pravno izobraževanje osredotoča na pravna vprašanja, ne ozirajoč se na

dejstvo, da pravni strokovnjaki vse to znanje nalagajo na psihološko podstat, zaradi katere je njihovo vedenje predvsem človeško in pogojeno s človeškimi značilnostmi.

Skozi raziskovalni projekt bomo obravnavali številne psihološke mehanizme, ki vplivajo na sodno in pravno odločanje v kazenskem pravu, in predlagali strategije za nevtralizacijo njihovih neželenih učinkov. Glavni cilj raziskovalnega projekta je raziskati, kako različni psihološki mehanizmi delujejo v kazenskem pravosodju, natančneje, (1) kako vplivajo na odločitve v kazenskem pravosodju in (2) kako najti načine za preprečevanje negativnega vpliva takšnih mehanizmov na področju, ki se ponaša s tančico objektivnosti in nevtralnosti.

Ob upoštevanju tega glavnega cilja smo prepoznali številne mehanizme, za katere menimo, da najpomembneje in najpogosteje vplivajo na kazensko pravosodje. Tako se bomo v projektu ukvarjali z pomenom predsodkov glede spola, socialnega statusa, etnične pripadnosti in privlačnosti obdolžencev in drugih udeležencev v kazenskih postopkih vplivajo na pravno odločanje. Preučevali bomo, ali in kako kognitivne bližnjice vplivajo na pravno odločanje v kazenskih postopkih in preučili, za katere od preizkušanih kognitivnih bližnjic (npr. sidranje, pristranskost statusa quo, pristranost predhodnega izkustva) so sodniki in drugi odločevalci najbolj dovzetni. Ugotavljali bomo, ali in kako raba jezika (npr. besedišča, skladnje, strukture stavkov, uporaba slovnice itd.) in uporaba določenega diskurza (npr. čustvenega nasproti nevtralnemu jeziku) soustvarja resničnost pravnega odločanja. Preučevali bomo, ali in kako čustva in odnosi (npr. simpatija ali antipatija) sodnikov in drugih pravnih strokovnjakov do drugih udeležencev v pravnih postopkih (npr. obdolžencev, žrtev, tožilcev, odvetnikov, prič, izvedencev, sodnikov in drugih) vplivajo na pravno odločanje. Nadalje bomo opredelili posebnosti skupinskega odločanja v kazenskopravnem kontekstu, nato pa preučiti vpliv skupinskega odločanja na končne odločitve.

Pomemben cilj te raziskave je iskanje možnih rešitev za nepopolno odločanje v pravnem kontekstu (npr. orodja za avtomatizirano odločanje, smernice, arhitektura izbire v pravnem kontekstu itd.). Poleg tega želimo oceniti njihovo uporabnost v povezavi z rezultati te raziskave.

Problemi, ki jih obravnava naša raziskava, so občutno premalo raziskani, zlasti v okviru kazenskega pravosodja, med poklicnimi odločevalci in v kontinentalnih kazenskopravnih sistemih. Vendar pa so ta vprašanja izjemnega pomena za pravno državo, saj se nanašajo na temeljna pravna načela enakosti pred zakonom in nepristranskosti sodišč.

V nasprotju s stoletja razvijajočo se tradicijo pravne teorije, ki se ukvarja s formalnimi, logičnimi in doktrinarnimi parametri odločanja, je doslej le zanemarljiv obseg raziskav obravnaval nepravne vidike odločanja, kljub vse več dokazom o ključnem vplivu slednjih.

Naš projekt se celovito in sistematično loteva najpomembnejših psiholoških mehanizmov, ki najverjetneje vplivajo na odločanje v kazenskopravnem kontekstu. Pomembnost pričakovanih rezultatov je očitna ne le na obravnavanem področju, temveč se razteza onkraj kazenskega prava in je enako pomembna za vsa druga področja pravnega in upravnega odločanja. Pričakujemo, da bodo ugotovitve te raziskave izboljšale naše razumevanje pravnega odločanja in posledično okrepile temeljna pravna načela, kot sta enakost pred zakonom in nepristranskost sodišč.

Kadar se ukvarjamo z nacionalnimi pravnimi sistemi, je pogosto težko ponuditi mednarodno pomembne ugotovitve, ta raziskava pa ponuja točno to. Človeško vedenje – četudi poklicno vedenje, kot je pravno odločanje – je precej univerzalno in zato ponuja številne podobnosti med sistemi, ne glede na nacionalno specifična pravila ali okoliščine. Empirične raziskave o pravnem odločanju so redke, še redkeje pa se osredotočajo na dejanske pravne odločevalce. Ugotovitve iz slovenskega konteksta bodo enostavno prenosljive v sisteme s podobnimi značilnostmi in bodo zato zanimive tudi za znanstvenike, ki drugod preučujejo vedenje sodnih in drugih pravnih odločevalcev.