V petek, 10. oktobra 2025, je Zavod RS za zaposlovanje organiziral konferenco Skupaj proti trgovini z ljudmi, ki je združila predstavnike različnih institucij, z namenom okrepitve sodelovanja pri odkrivanju, preprečevanju in pregonu primerov prisilnega dela in delovnega izkoriščanja.
Na dogodku sta rezultate projekta Izzivi pregona trgovine z ljudmi v Sloveniji predstavila raziskovalca Inštituta za kriminologijo Marko Balažic in Živa Šketa. V sklopu projekta, ki se med drugim osredotoča tudi na analizo praks državnih tožilstev in sodno prakso glede kaznivega dejanja trgovine z ljudmi (113. člen KZ-1), so člani raziskovalne skupine ugotovili, da tožilstva in sodišča najpogosteje obravnavajo primere trgovine z ljudmi zaradi izkoriščanja prostitucije, medtem ko se delovno izkoriščanje v sodni praksi ne pojavlja, v praksi državnih tožilstev pa ni prepoznano kot trgovina z ljudmi zaradi prisilnega dela.
Raziskovalca sta opozorila, da v primerih migrantskih delavcev, ki so močno zadolženi in odvisni od delodajalcev in različnih posrednikov (pri nastanitvi, dovoljenjih za prebivanje, upravnih postopkih ipd.), pogosto ne gre le za kršitve delovnih pravic, temveč jih spremljajo različne oblike prisile ali preslepitve.
Pri migrantskih delavcih pogosto ne gre le za kršitve delovnih pravic, temveč jih spremljajo različne oblike prisile ali preslepitve.
Ob primerjavi s tujimi pravnimi ureditvami sta izpostavila pomanjkljivosti slovenske zakonodaje, kjer delovno izkoriščanje ni samostojno inkriminirano. Pojasnila sta, kako se namen prisilnega dela v okviru trgovine z ljudmi razlaga v praksi in opozorila na možnost širše razlage tega pojma ter na problematičnost trenutne nereguliranosti delovanja različnih posrednikov pri zaposlovanju tujih delavcev.
Konferenca je potrdila, da je učinkovito preprečevanje trgovine z ljudmi mogoče le s tesnim sodelovanjem vseh pristojnih institucij in zavezanostjo k izboljšanju zakonodajnega okvira.
