Namen dogodka je bil odpreti razpravo o tem, kako lahko države – tudi Slovenija – z uporabo mednarodnega in nacionalnega prava prispevajo k preprečevanju in kaznovanju najhujših zločinov, vključno z genocidom.
V uvodu je predstojnica katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti, doc. dr. Maša Kovič Dine poudarila, da se grozodejstva dogajajo ne zaradi odsotnosti prava, temveč zaradi njegovega nespoštovanja – odgovornost držav pa je, da to spremenijo. Strokovni posvet je umestila v kontekst preteklega in trenutnega dogajanja po svetu, še posebej v Gazi in preostalih okupiranih palestinskih ozemljih, pri čemer je poudarila pomen in ključno vlogo mednarodnega prava pri preprečevanju in kaznovanju najhujših zločinov, ki jih pozna človeštvo.
V glavnem delu posveta je posebna poročevalka ZN Francesca Albanese najprej predstavila svoje nedavne ugotovitve iz poročila “From economy of ocupation to economy of genocide”, kjer je analizirala široko mrežo akterjev, ki so posredno ali neposredno vključeni v izraelsko okupacijo in druge kršitve mednarodnega prava, ki so se po njenih besedah v zadnjih dveh letih prerasle v genocid.
V drugem delu posveta se je posebna poročevalka dotaknila nekaterih konkretnih možnosti za kaznovanje zatrjevanih zločinov, med drugim tudi kazenskih postopkov zoper osumljence kaznivih dejanj na podlagi t.i. univerzalne jurisdikcije, ki jo pozna tudi slovenski Kazenski zakonik. Na koncu je odgovarjala tudi na vprašanja strokovne ter splošne javnosti, ki so se med drugim dotaknila vprašanj palestinskih beguncev in problematike ločevanja družin, vprašanj dokazovanja in problematike zbiranja dokazov, ter pravic žrtev oz oškodovancev v morebitnih kazenskih postopkih ter postopkov dodeljevanja odškodnin.
Na vprašanja v zvezi z odprtimi postopki pred Meddržavnim sodiščem in Mednarodnim kazenskim sodiščem ter pomanjkanju konkretnih ukrepov na ravni Evropske Unije je Francesca Albanese jasno zatrdila, da se postopki pred mednarodnimi tribunali in evropsko pravo ne smejo uporabljati kot izgovor, s katerim bi se države članice odvezale jasnih pravnih obveznosti preprečevanja in kaznovanja zločina genocida, ki ju kot podpisnicam nalaga Konvencija o genocidu iz leta 1948. Še posebej je obsodila pasivnost držav v primeru zatrjevanih kršitev jus cogens pravil mednarodnega prava.
Dogodek smo zaključili v upanju, da bo izmenjava znanja in perspektiv med akademskimi in neakademskimi subjekti pripomogla k učinkovitejšemu odzivanju na grozodejstva, ki jih preko digitalnih medijev lahko spremljamo prav vsi.
