Iz Knjižnice IK vam prinašamo novice o novih tiskanih knjigah, ki so na voljo na policah naše knjižnice.
Monografija Vzpon neliberalnih demokracij : kriminološke perspektive (Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2026), ki jo je uredil Vasja Badalič, skozi kriminološko, pravno in psihološko perspektivo analizira vzpon neliberalnih politik ter njihove posledice za demokracijo, pravno državo in človekove pravice. Avtorice in avtorji preučujejo mehanizme centralizacije oblasti, omejevanja neodvisnih institucij, represije, cenzure in izključevanja marginaliziranih skupin. Posebej izpostavljajo preplet liberalnih in neliberalnih praks ter vlogo varnostnih politik, propagande in tehnološko podprtega nasilja. Obravnavajo tudi genocidno nasilje v Gazi, poslušnost, kaznovalni populizem in manipulacijo posameznikov. Delo ponuja interdisciplinaren premislek o sodobnih političnih premikih in mehanizmih, ki prispevajo k eroziji demokratičnih standardov.
Priročnik The Routledge Handbook of European Penology (Routledge, 2026) predstavlja celovit pregled sodobne penologije v Evropi, interdisciplinarne znanstvene obravnave kaznovanja, ter najnovejših raziskovalnih dosežkov na tem področju. Zajema vse evropske regije – sever, jug, vzhod in zahod – ter ključni evropski institucionalni organizaciji, Svet Evrope in Evropsko unijo. Posebna pozornost je namenjena tudi raziskavam, ki doslej niso bile objavljene v angleškem jeziku. Priročnik proučuje, ali obstajajo posebnosti oziroma značilno evropski pristopi k izvajanju penologije. Delo združuje prispevke petih urednikov in 60 avtorjev iz 21 držav ter odraža raznolikost spolov, generacij in raziskovalnih izkušenj.
Knjiga Nova sveta vojna: mir v času genocida dr. Tomaža Mastnaka obravnava zgodovino svetih in križarskih vojn ter evropskega sovraštva do tujih ljudstev, zlasti Slovanov, Arabcev in Turkov. Avtor opozarja na zgodovinske povezave med idejo »svete vojne«, upravičevanjem nasilja in politikami izključevanja. Besedilo poudarja aktualnost teh vprašanj v sodobnem svetu ter jih povezuje z dogajanjem v Palestini in Ukrajini. Ob zgodovinski analizi knjiga odpira tudi vprašanja cenzure, javnega diskurza in položaja kritičnih intelektualcev v sodobni družbi. Posebej izpostavlja pomen zgodovinskega razumevanja ideologij nasilja in njihovih posledic za človečnost ter humanizem.
