Ljubljana, 15. 11. 2024
Inštitut za kriminologijo izraža svojo trdno podporo sodstvu in poudarja ključno vlogo spoštovanja in varovanja neodvisnosti sodne veje oblasti v demokratični družbi. Nedavni dogodki, kot so grožnje sodnikom, objava njihovih osebnih podatkov ter celo napad na dom sodnika, nas opozarjajo na nujnost nedvoumne podpore sodstvu.
Sodna veja oblasti je temeljni steber demokracije, saj zagotavlja pravičnost in delovanje pravne države. Njena neodvisnost omogoča sprejemanje odločitev izključno na podlagi zakona in brez neprimernih vplivov. Napadi na posamezne sodnike niso zgolj napadi na njih osebno, temveč na sodstvo kot celoto, kar neposredno spodkopava temelje demokratične ureditve.
Nezadovoljstvo s posameznimi sodnimi odločitvami je razumljivo, saj v sodnih postopkih vedno sodelujeta dve strani z nasprotnimi pogledi in interesi. Končna odločitev zelo verjetno eni od njiju ne bo všeč. A v sodobnih družbah obstajajo formalni pravni mehanizmi za izražanje takšnega nezadovoljstva: pravna sredstva. Ko so ta izčrpana, je nujno, da – razen v primerih hudih in očitnih kršitev – spoštujemo končne odločitve sodišč, tudi kadar se osebno z njimi ne strinjamo. To spoštovanje je temeljno za ohranjanje in krepitev pravne države.
Ta odgovornost je še posebej pomembna za izvoljene javne osebnosti, ki morajo s svojim zgledom izkazovati spoštovanje do sodne veje oblasti, v državniškem duhu podpirati neodvisnost sodstva in spodbujati spoštljiv javni diskurz, ne glede na to, ali se posamezne sodne odločitve skladajo z njihovimi osebnimi ali političnimi interesi. Ni dovolj v posameznih primerih obsoditi neposredne napade na sodnike ali objavo njihovih osebnih podatkov, nujno je, da javne osebnosti delujejo tako, da preprečujejo ali vsaj ne spodbujajo ustvarjanja okolja, kjer so tovrstna dejanja sprejemljiva ali celo odobravana.
Žal je v Sloveniji že vrsto let prisotna retorika, ki spodkopava ugled sodstva. Takšen škodljiv diskurz ima kratkoročne in dolgotrajne negativne posledice, saj postopoma zmanjšuje zaupanje javnosti v sodnike, sodstvo in pravno državo kot celoto.
Kritika sodstva je v demokratični družbi povsem legitimna, vendar mora biti konstruktivna, spoštljiva in utemeljena. Sodstvo v Sloveniji, tako kot vsaka institucija, ni brez napak in vedno obstaja prostor za izboljšave. Vendar pa napredek ni mogoč v okolju, kjer so sodstvo kot celota in posamezniki v njem nenehno tarča napadov in kjer se ne počutijo varni in cenjeni.
Spoštovanje sodstva in sodnih odločb je v sodobni družbi bistvenega pomena. S posrednimi in neposrednimi napadi nanj slabimo sistem, ki varuje naše pravice in svoboščine. Le s spodbujanjem kulture spoštovanja sodstva lahko zagotovimo stabilen pravni red, ki je temelj vsake demokratične družbe in pravne države.
