Predlog predvideva različne pristope omejevanje sovražnega govora, na primer konsistentno odstranjevanje sovražnih vsebin, sankcioniranje medijev, ki dopuščajo širjenje sovražnih vsebin in inšpekcijski nadzor za dosledno izvajanje zakona.
Velja poudariti tudi, da se odgovornost za regulacijo prelaga na medije in predvideva, da bodo medijske institucije pravila določila same, a obenem novi predlog to narekuje brez dodanih jasnih določil vsebine teh pravil. Predlog Zakona zanemarja širši kontekst, ki vključuje sistemske probleme, kapitalske interese in pritiske ter potrebo po celostnih političnih rešitvah. Z zagovorom medijske/novinarske samo-odgovornosti torej ne bi smela biti poudarjena zgolj odgovornost, ki jo nosijo te institucije, temveč bi ta morala odsevati državno, politično in kolektivno odgovornost.
Brez takšnega angažmaja in zavedanja, da so nujne sistemske rešitve in transformacije obstaja nevarnost, da zakonodajni ukrepi ostanejo le birokratski korektiv brez dolgoročnega učinka.
Mediji imajo pomembno vlogo pri uveljavljanju demokracije, a brez podpore in ukrepov na državni ravni bo ustrezno omejevanje sovražnega govora ostalo predvsem simbolično. Ključne so strukturne spremembe, ki bodo zmanjšale družbene in politične neenakosti, okrepile družbeno blaginjo ter omogočile avtonomijo posameznika, institucij in kolektivov. Brez takšnega angažmaja in zavedanja, da so nujne sistemske rešitve in transformacije obstaja nevarnost, da zakonodajni ukrepi ostanejo le birokratski korektiv brez dolgoročnega učinka.
Celoten komentar novega predloga Zakona o medijih je dostopen na povezavi. Vabljeni k branju!
