Normativna in empirična analiza obravnave storilcev kaznivih dejanj nasilja v družini

O PROJEKTU

Nasilje v družini ni zgolj individualni ali družinski problem, temveč širši družbeni pojav, ki zahteva celovito in usklajeno odzivanje na sistemski, zakonodajni in izvedbeni ravni. Sodobni pristopi k obravnavi se ne temeljijo zgolj na kaznovanju storilcev, temveč tudi na ciljno usmerjenih intervencijskih programih, ki nastanejo zaradi ponovitve nasilnih dejanj in prispevajo k rehabilitaciji. Kljub zavezam, ki izhajajo iz Direktive EU o boju proti nasilju nad ženskami in v družinah, v Sloveniji še nimamo specializiranega probnega programa za povzročitelje nasilja v družinah, ki bi temeljil na znanstveno preverjenih metodah in bil prilagojen domačemu pravnemu, institucionalnemu in kulturnemu kontekstu. Ta raziskava sistematično analizira trenutno stanje na tem področju in oblikuje podlago za razvoj takega programa.

Končni rezultat projekta bo znanstveno utemeljeno poročilo, ki bo:

zagotovilo celovito pravno in empirično analizo obravnave povzročiteljev nasilja v družini v Sloveniji,
identificiralo sistemske vrzeli in predlagalo izboljšave medinstitucionalnega sodelovanja,
ponudilo priporočila za razvoj specializiranega probacijskega programa, ki bo temeljil na dokazih in bo prilagojen slovenskemu kontekstu,
prispevalo k večji zaščiti žrtev in učinkovitejšemu izvajanju probacijskih ukrepov.

Trajanje projekta: 8. 5. 2025 – 30. 11. 2026

DELOVNI SKLOPI

Projekt je razdeljen na pet vsebinskih sklopov:

normativni in sistemski okvir obravnave povzročiteljev nasilja v družini v Sloveniji,
primerjalna analiza obravnave povzročiteljev nasilja v izbranih državah EU,
empirična analiza obravnave povzročiteljev nasilja v družini (kvantitativna in kvalitativna),
sinteza ugotovitev in oblikovanje priporočil,
predstavitev rezultatov in diseminacija.

VSEBINA IN METODOLOGIJA

Sklop 1 zajema normativno analizo zakonodajnih okvirov ter pregled institucionalnih praks in medinstitucionalnega sodelovanja. Dokumentira tipični potek obravnave povzročitelja od prve intervencije do zaključka izvrševanja sankcije ter identificira sistemske vrzeli.

Sklop 2 prinaša primerjalno analizo pravnih in institucionalnih ureditev v izbranih državah EU, z identifikacijo primerov dobrih praks in možnosti njihovega prenosa v slovenski kontekst.

Sklop 3 je razdeljen na dva podsklopa. Kvantitativni podsklop analizira statistične podatke o kaznivih dejanjih nasilja v družini, izrečenih sankcijah in stopnji povratništva za desetletno obdobje. Kvalitativni podsklop vključuje študije primerov in poglobljene intervjuje s ključnimi deležniki: sodniki, tožilci, probacijskimi strokovnjaki, socialnimi delavci in predstavniki nevladnih organizacij.

Sklop 4 sintetizira ugotovitve vseh predhodnih sklopov in oblikuje konkretna priporočila za sistemski razvoj področja ter za vzpostavitev specializiranega probacijskega programa.

Sklop 5 zagotavlja diseminacijo rezultatov v obliki obsežnega pisnega poročila, osrednje predstavitve za vse ključne deležnike ter ciljno usmerjenih delavnic za probacijske uslužbence.

Metodološko inovativen je zlasti pristop h kvalitativnemu delu, ki temelji na sledenju trajektoriji obravnave posameznih storilcev skozi kazenskopravni in socialni sistem. Za vsak primer posebej rekonstruiramo celotno pot od prve intervencije do zaključka izvrševanja sankcije ter z intervjuji strokovnjakov, ki so bili neposredno vključeni v posamezno zadevo, pridobimo vpogled, ki ga statistični podatki ne morejo ponuditi. Ta kombinacija sledenja primerom in z njimi povezanih intervjujev omogoča razumevanje ne le tega, kaj se je zgodilo, temveč tudi zakaj so bile sprejete določene odločitve in kakšni so bili njihovi dejanski učinki.