Preventivna (ne)pravičnost: preventivno preprečevanje kriminalitete in družbene škode

Projekt je razdeljen na naslednje delovne sklope:

1. Kritična analiza teorij in praks preprečevanja kriminalitete. V okviru prvega cilja se bomo osredotočili na sodobne kriminološke teorije, da bi pridobili nova znanja o preventivnih ukrepih, ki se uporabljajo za zmanjšanje različnih oblik kriminala in družbene škode. Ta del raziskave bo vključeval analizo razlogov, zakaj so bili ti ukrepi uspešni ali neuspešni. Drugi cilj bo raziskati politične in ideološke kontekste, ki poganjajo sodobne politike preprečevanja kriminala. Tretji cilj pa je ugotoviti, katere kriminološke teorije nudijo koristno podlago za oblikovanje politik za preprečevanje trenutno zapostavljenih oblik družbene škode. Osredotočili se bomo predvsem na to, katere preventivne politike bi lahko uporabili v Sloveniji.
2. Preventivno preprečevanje kriminalitete

2.1 Napovedovanje kaznivih dejanj: pravni in etični problemi. Ta del raziskave je namenjen kritični razpravi o uporabi genetike, nevroznanosti in vedenjskih ved pri napovedovanju kriminala. Pri tem želimo odgovoriti na etična in pravna vprašanja, ki se odpirajo pri napovedovanju nasilnega vedenja. Ključni cilj je pokazati, kako tehnologije za napovedovanje kriminala spodkopavajo nekatera načela kazenskega prava in kazenskega postopka. Drugi cilj je podrobneje raziskati novo vrsto nadzora, do katerega prihaja zaradi tehnologij napovedovanja kaznivih dejanj.

2.2 Preventivno preprečevanje korupcije. Ta del raziskave je namenjen proučitvi razlogov za (ne)učinkovitost »protikorupcijske birokracije«. Cilj je ponuditi nove rešitve ali vsaj izboljšati obstoječe rešitve za preventivno ukrepanje proti korupciji. Zlasti bomo poskušali najti preventivne protikorupcijske rešitve, ki bi lahko koristile oblikovalcem politik. Pri tem bomo posebej pozorni na težave, do katerih lahko prihaja pri merjenju korupcije.

3. Preventivna uporaba vojaške sile. Ta vsebinski sklop obsega tri cilje. Prvi cilj je proučiti novo razumevanje preventivne uporabe vojaške sile pred »neposrednimi grožnjami« drugih držav. V raziskavi se bomo osredotočili na koncept preventivne uporabe sile, ki ga je uvedla Obamova administracija. Primerjali bomo novo ameriško definicijo preventivne vojne z opredelitvami, ki jih uporabljajo druge države (npr. Velika Britanija, Izrael, Rusija, Indija). Drugi cilj je proučiti pojmovanje preventivne uporabe sile v kopenskih bojnih operacijah, zlasti v “ubij-ali-ujemi” operacijah, ki jih izvajajo ameriške vojaške sile. Cilj je pokazati, kako je nov koncept preventivne uporabe sile ameriškim vojakom zagotovil preširoke kriterije za določanje posameznikov, ki naj bi predstavljali »neposredno grožnjo«. Primerjali bomo tudi ameriško definicijo preventivne uporabe sile v kopenskih bojnih operacijah z definicijami, ki jih uporabljajo druge države (npr. države EU). Tretji cilj je pokazati, kako so nove definicije preventivne uporabe sile pomagale vzpostaviti pravni okvir za vojno proti nejasno opredeljenim potencialnim grožnjam.

4. Prevencija in družbena škoda

4A. Umetna inteligenca, družbena škoda in prevencija. Prvi cilj tega raziskovalnega sklopa je proučiti, kakšne oblike družbene škode povzroča umetna inteligenca, ki se uporablja za napovedovanje človeškega vedenja. Drugi cilj je najti nove rešitve za izboljšanje uporabe takšne tehnologije. Velik del kritičnih strokovnjakov navaja, da je treba ta nova orodja nadzorovati in strogo omejiti, če želimo zmanjšati škodo za posameznike in družbo. Dejstvo je, da so ti strokovnjaki svoje analize navadno oprli na moralne vrednote, sprejete v določeni skupnosti. Glede na to, da moralne vrednote v različnih državah po svetu niso enake, so tudi invazivne nove tehnologije v nekaterih državah dovoljene, v drugih pa prepovedane. V predlagani raziskavi bi radi na nov način opredelili etične težave napovedovalne analitike in drugih novih tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci.

4B. Potrošništvo, družbena škoda in prevencija. Cilj tega vsebinskega sklopa je proučiti oblike družbene škode, do katerih prihaja zaradi potrošništva ter iskati rešitve za preprečevanje nastale škode. V raziskavi bodo kritično analizirani primeri preventivnih ukrepov proti kriminalu (npr. preventivni ukrepi proti terorizmu in nezakonitim migracijam ter prisilni ukrepi, sprejeti zaradi zdravstvenih razlogov), da bi ugotovili, zakaj so ti ukrepi postali tako razširjeni in v kolikšni meri so (ne)uspešni. Cilj analize je pridobiti spoznanja za oblikovanje strategij preprečevanja škode, do katere prihaja zaradi družbeno škodljivih dejavnosti, ki jih pogosto sprejemamo kot normalne. Kot primer normalizirane škodljive prakse, ki bi jo bilo treba obravnavati preventivno, bomo podrobneje proučili pojav potrošništva.

Pričakujemo, da bo raziskava ponudila nove vpoglede v nekatere premalo raziskovane teme preventivnega preprečevanja kriminalitete. Glavni izvirni vidiki raziskave bodo naslednji.

(1) Analiza teorij in praks preventivnega preprečevanja kriminalitete bo zagotovila novo znanje o političnem kontekstu in ideologiji, ki poganja sodobne politike preprečevanja kriminalitete. Poleg tega bo raziskava kritično preučila, zakaj so ti ukrepi bili uspešni ali neuspešni.

(2) Del raziskave, ki se osredotoča na preventivno preprečevanje kaznivih dejanj, bo osvetlil vlogo, ki jo imajo genetika, nevroznanost in vedenjske vede pri napovedovanju kaznivih dejanj, zlasti kako spodkopavajo ključna načela kazenskega prava. Raziskava o preprečevanju korupcije bo razkrila slabosti trenutnih preventivnih protikorupcijskih ukrepov (npr. vnaprejšnje razkritje podatkov s strani posameznikov, ki delajo na položajih, občutljivih za korupcijo) in podala nove ideje, kako izboljšati takšne preventivne ukrepe za zmanjšanje korupcije.

(3) Raziskava bo zagotovila izviren vpogled v novo opredelitev koncepta preventivne vojne pre primerjave različnih definicij, ki so jih sprejele nekatere države. Raziskava bo zagotovila tudi nova spoznanja o tem, kako se je z redefinicijo preventivne uporabe sile v jus in bello povečala nevarnost, da so civilisti ubiti ali ranjeni v vojaških operacijah.

(4) Raziskava bo prek obravnave nekaterih družbeno škodljivih dejavnosti, ki še niso bile deležne ustrezne akademske pozornosti, obogatila znanje o družbeni škodi, ki še vedno ostaja na robu kriminologije. Prvič, raziskava bo zagotovila nov vpogled v družbeno škodo, ki jo ustvarja umetna inteligenca, ki se uporablja za napovedovanje človeškega vedenja, in oblikovala nove rešitve za reguliranje takšne tehnologije. Drugič, raziskava bo zagotovila nove ideje o tem, kateri ukrepi bi lahko bili koristni za preventivno preprečevanje družbene škode, ki jo povzroča potrošništvo. Ta del raziskave bo ponudil tudi nove odgovore na pogosto zanemarjeno vprašanje v kriminologiji – torej, zakaj nekatere vrste deviantnega vedenja zaslužijo pozornost širše javnosti, druge pa ne.

Ugotovitve raziskave bodo pomembne za raziskovalce na področju kriminologije in kazenskega prava ter na mnogih drugih področjih, na primer genetike, nevroznanosti, vedenjskih ved, računalništva, pravne filozofije, sociologije in varnostnih študij. Vse ugotovitve bodo koristne ne le za akademsko občinstvo, ampak tudi za odločevalce, ki jih zanimajo politike preventivnega preprečevanja kriminala.