O PROJEKTU
Objektivnost je ena izmed temeljnih zahtev sodobnih pravnih sistemov in to velja toliko bolj, ko govorimo o konkretizaciji prava na ravni sodniškega odločanja. Kazenskopravno odločanje je tako tradicionalno odeto v tančico nevtralnosti in objektivnosti, ki služita varovanju številnih temeljnih ustavnih načel ter hkrati legitimaciji prava kot celote.
A že dolgo vemo, da je človeško odločanje podvrženo številnim mehanizmom, ki krhajo njegovo objektivnost, kar velja tudi za profesionalno pravno odločanje. Srž tega raziskovalnega projekta leži prav v obravnavanju različnih psiholoških mehanizmov, ki vplivajo na sodno in pravno odločanje v kazenskem pravu.
Te mehanizme bomo skozi raziskovanje očrtali, opisali in skušali najti načine za preprečevanje njihovih negativnih vplivov na pravno odločanje.
Temeljni raziskovalni projekt Psihološki mehanizmi v kazenskem pravosodju: preizpraševanje objektivnosti J5-1795 je financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Partner pri izvajanju projekta je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.
| Financer: ARRS Partner: Pravna fakulteta Trajanje: 2019 – 2022 |
![]() |
VSEBINA PROJEKTA
Pravni strokovnjaki so deležni različnih izobraževanj in usposabljanj, katerih cilj je zagotoviti koherentnost, objektivnost, nevtralnost in pravičnost njihovih odločitev. Vendar pa se pravno izobraževanje osredotoča na pravna vprašanja, ne ozirajoč se na
dejstvo, da pravni strokovnjaki vse to znanje nalagajo na psihološko podstat, zaradi katere je njihovo vedenje predvsem človeško in pogojeno s človeškimi značilnostmi.
Skozi raziskovalni projekt bomo obravnavali številne psihološke mehanizme, ki vplivajo na sodno in pravno odločanje v kazenskem pravu, in predlagali strategije za nevtralizacijo njihovih neželenih učinkov. Glavni cilj raziskovalnega projekta je raziskati, kako različni psihološki mehanizmi delujejo v kazenskem pravosodju, natančneje, (1) kako vplivajo na odločitve v kazenskem pravosodju in (2) kako najti načine za preprečevanje negativnega vpliva takšnih mehanizmov na področju, ki se ponaša s tančico objektivnosti in nevtralnosti.
Ob upoštevanju tega glavnega cilja smo prepoznali številne mehanizme, za katere menimo, da najpomembneje in najpogosteje vplivajo na kazensko pravosodje. Tako se bomo v projektu ukvarjali z pomenom predsodkov glede spola, socialnega statusa, etnične pripadnosti in privlačnosti obdolžencev in drugih udeležencev v kazenskih postopkih vplivajo na pravno odločanje. Preučevali bomo, ali in kako kognitivne bližnjice vplivajo na pravno odločanje v kazenskih postopkih in preučili, za katere od preizkušanih kognitivnih bližnjic (npr. sidranje, pristranskost statusa quo, pristranost predhodnega izkustva) so sodniki in drugi odločevalci najbolj dovzetni. Ugotavljali bomo, ali in kako raba jezika (npr. besedišča, skladnje, strukture stavkov, uporaba slovnice itd.) in uporaba določenega diskurza (npr. čustvenega nasproti nevtralnemu jeziku) soustvarja resničnost pravnega odločanja. Preučevali bomo, ali in kako čustva in odnosi (npr. simpatija ali antipatija) sodnikov in drugih pravnih strokovnjakov do drugih udeležencev v pravnih postopkih (npr. obdolžencev, žrtev, tožilcev, odvetnikov, prič, izvedencev, sodnikov in drugih) vplivajo na pravno odločanje. Nadalje bomo opredelili posebnosti skupinskega odločanja v kazenskopravnem kontekstu, nato pa preučiti vpliv skupinskega odločanja na končne odločitve.
Pomemben cilj te raziskave je iskanje možnih rešitev za nepopolno odločanje v pravnem kontekstu (npr. orodja za avtomatizirano odločanje, smernice, arhitektura izbire v pravnem kontekstu itd.). Poleg tega želimo oceniti njihovo uporabnost v povezavi z rezultati te raziskave.
Problemi, ki jih obravnava naša raziskava, so občutno premalo raziskani, zlasti v okviru kazenskega pravosodja, med poklicnimi odločevalci in v kontinentalnih kazenskopravnih sistemih. Vendar pa so ta vprašanja izjemnega pomena za pravno državo, saj se nanašajo na temeljna pravna načela enakosti pred zakonom in nepristranskosti sodišč.
POMEN ZA RAZVOJ ZNANOSTI
V nasprotju s stoletja razvijajočo se tradicijo pravne teorije, ki se ukvarja s formalnimi, logičnimi in doktrinarnimi parametri odločanja, je doslej le zanemarljiv obseg raziskav obravnaval nepravne vidike odločanja, kljub vse več dokazom o ključnem vplivu slednjih.
Naš projekt se celovito in sistematično loteva najpomembnejših psiholoških mehanizmov, ki najverjetneje vplivajo na odločanje v kazenskopravnem kontekstu. Pomembnost pričakovanih rezultatov je očitna ne le na obravnavanem področju, temveč se razteza onkraj kazenskega prava in je enako pomembna za vsa druga področja pravnega in upravnega odločanja. Pričakujemo, da bodo ugotovitve te raziskave izboljšale naše razumevanje pravnega odločanja in posledično okrepile temeljna pravna načela, kot sta enakost pred zakonom in nepristranskost sodišč.
Kadar se ukvarjamo z nacionalnimi pravnimi sistemi, je pogosto težko ponuditi mednarodno pomembne ugotovitve, ta raziskava pa ponuja točno to. Človeško vedenje – četudi poklicno vedenje, kot je pravno odločanje – je precej univerzalno in zato ponuja številne podobnosti med sistemi, ne glede na nacionalno specifična pravila ali okoliščine. Empirične raziskave o pravnem odločanju so redke, še redkeje pa se osredotočajo na dejanske pravne odločevalce. Ugotovitve iz slovenskega konteksta bodo enostavno prenosljive v sisteme s podobnimi značilnostmi in bodo zato zanimive tudi za znanstvenike, ki drugod preučujejo vedenje sodnih in drugih pravnih odločevalcev.
Člani raziskovalnega projekta
REZULTATI PROJEKTA
- Šugman Stubbs, K., Mihelj Plesničar, M. (2020). Psihološki vidiki sodniškega odločanja : od objektivnosti k subjektivnosti in spet nazaj. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 71 (3), 194-207.
- MIHELJ PLESNIČAR, Mojca, ZAVRŠNIK, Aleš, ŠARF, Pika. Fighting impunity with new tools : how big data, algorithms, machine learning and AI shape the new era of criminal justice. V: MARIN, Luisa (ur.), MONTALDO, Stefano (ur.). The fight against impunity in EU law, (Hart studies in European Criminal Law, vol. 11). Oxford; New York: Hart Publishing. 2020
- HAFNER, Miha. Judging homicide defendants by their brains : an empirical study on the use of neuroscience in homicide trials in Slovenia. Journal of law and the biosciences, ISSN 2053-9711, oct. 2019, vol. 6, iss. 1, str. 226-254,
- MIHELJ PLESNIČAR, Mojca. Zakaj drugačna obravnava zapornic?. V: DRENIK BAVDEK, Simona (ur.), PAVLIN, Peter (ur.), TADIČ, Darja (ur.). O posebnem položaju žensk v zaporih : prispevki in izbrani mednarodni akti : zbornik ob 40-letnici Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje. 2019, str. 41-58
- DROBNJAK, Marko. Nekatere jezikoslovne značilnosti naslovov medijskih prispevkov o kriminaliteti v Sloveniji. V: TIVADAR, Hotimir (ur.). Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest, (Obdobja, ISSN 1408-211X, 38). 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2019, str. 187-196
- DROBNJAK, Marko. Umetna inteligenca in njeno (sporazumevanje) : predstavitev na panelu Umetna inteligenca v okviru 3. Odprtega foruma Slovenske digitalne koalicije, Ljubljana, 26. 11. 2020
- HAFNER, Miha, MIHELJ PLESNIČAR, Mojca, ŠUGMAN STUBBS, Katja. Vpliv predsodkov in stereotipov na sodniško odločanje : prispevek na Nacionalni kriminološki konferenci ˝Določanje, prestopanje, premeščanje in rušenje normativnih mej˝, 11. december 2020, Zoom
- Hafner, Miha. Theme: Spregledana perspektiva: predavanje v okviru TEDx University of Ljubljana, November 10, 2020.
- Hafner, Miha. Spreminjanje možganov kot kazenskopravna sankcija : prispevek na Simpoziju za pravno in socialno filozofijo, Ljubljana, Pravna fakulteta, 23. sep. 2020.
- Drobnjak, Marko. Percepcija slovenščine v pravnih postopkih in načini za profiliranje posameznikov na podlagi govora : predavanje v okviru srečanj SDJT JOTA, 21. maj 2020 [MS Teams].
- Mihelj Plesničar, Mojca, Šugman Stubbs, Katja. Another veil of ignorance? Subjectivity and objectivity in legal decision-making. V: EUROCRIM 2020 : 20th Annual Conference of the European Society of Criminology, 10-11 September 2020 – online edition : book of abstracts, 20th Annual Conference of the European Society of Criminology – online edition, 10.-11. Sep. 2020.
- BRIŠKI, Lora. Participation of the injured party in Slovenian criminal procedure. V: Materìali III Mižnarodnogo molodižnogo naukovogo juridičnogo forumu, 14-15 travnja 2020 roku, III International Youth Scientific Legal Forum, May 14th-15th, 2020. Tom 1. Kyïv: Vidavnictvo Vektor. 2020, str. 240-242.
- Briški, Lora. Spolna avtonomija in koncept slabotne osebe. V: Zbornik 2019. 1. natis. Ljubljana: Lexpera, GV založba. cop. 2019, str. 21-28.
- Mihelj Plesničar, Mojca. Sankcioniranje spolne kriminalitete : predavanje na Kazenskopravni sodniški šoli, 23. okt. 2020.
- Šugman Stubbs, Katja, Mihelj Plesničar, Mojca. O objektivnosti in subjektivnosti pri sojenju : prispevek na Simpoziju za pravno in socialno filozofijo, Ljubljana, Pravna fakulteta, 23. sep. 2020.
- Briški, Lora, Mihelj Plesničar, Mojca. Stereotyping when sentencing for rape?. Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ISSN 2712-4908, 2020, str. [3].
- Mihelj Plesničar, Mojca, Hafner, Miha, Šugman Stubbs, Katja. ˝It can´t be!˝ : The effects of anchoring on sentencing decisions. Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ISSN 2712-4908, 2020, str. [6].
- HAFNER, Miha, MIHELJ PLESNIČAR, Mojca, ŠUGMAN STUBBS, Katja. Searching for stereotypes and prejudice in sentencing : a study on professional judges. Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ISSN 2712-4908, 2020, str. [6-7].
- Mihelj Plesničar, Mojca. “Ne pomeni ne”, ustreznejša obravnava spolne kriminalitete : predavanje na strokovnem posvetu Samo ja pomeni ja – zagate na področju preprečevanja in ustavljanja spolnega nasilja, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana, 25. 11. 2019.
- Drobnjak, Marko. Implicit bias against dialectal features: forensic linguistics and speech perception in legal proceeding : predavanje na Phonology Lab, Department of Linguistics, University of Washington, Washington, November 19, 2019.
- MIHELJ PLESNIČAR, Mojca. Deconstructing Remorse through the Courts : prispevek na kongresu Linking Generations for Global Justice, Oñati, Španija, 19. – 21. junij 2019
- HAFNER, Miha(intervjuvanec), REPOVŠ, Grega (intervjuvanec). Nevroznanost, (Studio City). Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2019. 1 spletni vir (1 videodatoteka (5 min, 08 sek)). https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-city/174598483. [COBISS.SI-ID 2203982]
kategorija: SU (S) - MARKIČ, Olga (intervjuvanec), KLARENDIĆ, Maja (intervjuvanec), DOLENC, Sašo (intervjuvanec), HAFNER, Miha(intervjuvanec). Svobodna volja, (Na kratko). Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2019
- ZAVRŠNIK, Aleš(intervjuvanec), HVALC, Luka (oseba, ki intervjuva, avtor). Tehnologija ne bo rešila družbenih problemov, (Nedeljski gost). Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, Val 202, 2019
- MIHELJ PLESNIČAR, Mojca. Towards a map of sentencing : predavanje, The Crime, Justice and Society Seminar Series, The University Of Edinburgh, Edinburgh Law School, virtual event, 1. 2. 2021.
- ZAVRŠNIK, Aleš. AI, IT law crime and social control, the impact of new technologies on fundamental rights : lecture at module “Artificial Intelligence and Intellectual Property”, Strasbourg University, Center for International Intelectual Property Studies, 21. 3. 2020, Webex
- Mihelj Plesničar, Mojca. Za tančico nevednosti : subjektivnost in objektivnost na sodišču : prispevek na 10. konferenci dobrih praks v sodstvu, 12. december 2019, Kongresni center Brdo pri Kranju.
- MIHELJ PLESNIČAR, Mojca. How does sentencing procedure shape sentencing decisions? : predavanje na Institute of Criminology, University of Cambridge, 8th August 2019
Dr. Kanduč prejemnik priznanja za pomemben prispevek k razvoju in ugledu Fakultete za varnostne vede
Naš raziskovalec dr. Zoran Kanduč je prejemnik priznanja za pomemben prispevek k razvoju in ugledu Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru za leto 2022. Svečan dogodek ob počastitvi Dneva fakultete je potekal 28. septembra 2022, zbrane pa so nagovorili dr....
Dr. Završnik prejemnik prestižne letne nagrade za najboljši članek
Direktor Inštituta za kriminologijo prof. dr. Aleš Završnik je prejemnik prestižne letne nagrade za najboljši članek v področno najpomembnejši mednarodni reviji European Journal of Criminology, ki jo izdaja SAGE in Evropsko združenje za kriminologijo (European Society...
Dr. Mojca Plesničar, dr. Jasmina Arnež in Lora Briški na konferenci Crime, Justice and the Human Condition na Univerzi v Oxfordu
Naše raziskovalke dr. 𝐌𝐨𝐣𝐜𝐚 𝐌. 𝐏𝐥𝐞𝐬𝐧𝐢č𝐚𝐫, dr. 𝐉𝐚𝐬𝐦𝐢𝐧𝐚 𝐀𝐫𝐧𝐞ž in 𝐋𝐨𝐫𝐚 𝐁𝐫𝐢š𝐤𝐢 so se 13. in 14. septembra 2022 udeležile mednarodne konference z naslovom »Crime, Justice and the Human Condition: Beyond the cris(es) – reframing and reimagining justice«, ki je potekala na...
dr. Renata Salecl na raziskovalnem obisku na Japonskem
Naša raziskovalka dr. Renata Salecl je v okviru organizacije Japan Society for the Promotion of Science and Daiwa Foundation trenutno na dvotedenskem raziskovalnem obisku pri Centru za mirovne študije Univerze v Hiroshimi. Z japonskimi znanstveniki so se dogovorili za...
Pogovor z avtorjem romana Osebno, Miho Mazzinijem in Renato Salecl, avtorico spremne besede
V ponedeljek, 3. 10. 2022 ob 19h bo v Klubu Cankarjevega Doma potekal pogovor z avtorjem romana Osebno, Miho Mazzinijem in našo raziskovalko dr. Renato Salecl, ki je napisala spremno besedo k romanu. Vljudno vabljeni! Brezplačne vstopnico so dostopne na spodnji...
V Južni Ameriki so objavljeni številni intervjuji z dr. Renato Salecl
Z našo raziskovalko dr. Renato Salecl je bila v Južni Ameriki objavljena serija intervjujev. Med drugim tudi v odmevni kolumbijski reviji Revista Credencial. Omenjeni intervju in še nekateri drugi so dostopni na spodnjih povezavah:...
Raziskovalka dr. Renata Salecl gostja podcasta Rendering Unconscious
Naša raziskovalka dr. Renata Salecl je bila gostja podcasta Rendering Unconscious, ki ga vodi psihoanalitičarka, dr. Vanessa Sinclair. Pogovoru, v katerem je med drugim spregovorila o temah, ki se jim posveča v svoji pravkar nastajajoči knjigi, lahko prisluhnete na...
Mednarodni kolokvij: »Represija, preventiva in nadzorovanje v kaotičnem času kriz«
13. september, Knjižnica Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Program 14.00: Pozdravni nagovor (Aleš Završnik, direktor Inštituta za kriminologijo) 14.05: Covid-19, digitalizacija in učinkovitost kazenskega postoka v Bosni in Hercegovini (Kanita...
Pri argentinski založbi Godot izšli prevodi več del naše raziskovalke dr. Renate Salecl
Argentinski časopis Pagina/12 je objavil prispevek o naši raziskovalki dr. Renati Salecl, ki je dostopen na spodnji povezavi. V letošnjem letu sta pri argentinski založbi Godot izšla prevoda dveh njenih knjig – Stast do nevednosti in Izbira, v prejšnjem letu pa prevod...
dr. Renata Salecl gostja knjižnega sejma v Buenos Airesu
Naša raziskovalka, dr. Renata Salecl bo kot posebna gostja nastopila na velikem knjižnem sejmu Feria de Editores v Buenos Airesu, ki bo potekal med 5. in 7. avgustom. V okviru tega gostovanja je bil v argentinskem časopisu Clarin objavljen intervju, dostopen na...
Inštitut za kriminologijo
Poljanski nasip 2
1000 Ljubljana
dokumenti Inštituta













