V Zlati predavalnici Pravne fakultete UL je danes potekal prvi Kongres kazenskega prava in kriminologije, ki ga je organiziral Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v sodelovanju s Pravno fakulteto UL. Dogodek, ki predstavlja eno izmed pomembnih prizadevanj za povezovanje teorije s prakso, je tako prvič združil raziskovalce s predstavniki sodišč, tožilstev, policije, ministrstev, služb, povezanih z izvrševanjem kazenskih sankcij in odvetništva.
“Dosedanja sodelovanja znanosti s pravosodjem in prakso so bila zelo uspešna, zato si želimo, da bi jih še okrepili, k čemur bodo ključno prispevali tudi dogodki, kot je današnji,” je uvodni nagovor zaključil prof. dr. Aleš Završnik.
Udeleženci kongresa so v razpravah odprli številna aktualna vprašanja in s tem potrdili potrebo po nadaljenm sodelovanju znanosti in prakse, ki odpira pot k premišljenim spremembam kazenskopravne politike.
V prvem panelu so se govorniki posvetili obravnavi tujcev in pregonu po 308. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) z vidika sodne prakse, zaporskega sistema, pomilostitev in trgovine z ljudmi. Ob raziskovalnih prispevkih je svoje izkušnje iz prakse predstavil tudi Zoran Remic, direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob.
Drugi panel je bil namenjen tematikam nasilja na podlagi spola, s posebnim poudarkom na obravnavi nasilja nad ženskami v sodobnem, digitalnem prostoru ter tudi v zgodovinskem kontekstu.Tretji panel pa je potekal v obliki okrogle mize, posvečene razpravi o Predlogu Zakona o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj, v kateri so sodelovale prof. dr. Katja Filipčič (Pravna Fakultete UL), dr. Mateja Hudoklin (Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše), Mirjam Kline (Vrhovno državno tožilstvo), Deja Kozjek (Višje sodišče v Ljubljani) in Janja Plevnik (Ministrstvo za pravosodje).
