Ko je jeseni 2015 število nedovoljenih migracij preko slovenskega ozemlja skokovito naraslo, so bili družbeni mediji pogosto uporabljeni in izrabljeni kot glasilo strahu, jeze in sovraštva. Spletna stran Zlovenija je zbirala izbrane izjave, ki so bile objavljene na omrežju Facebook, skupaj z imenom avtorja in njihovo fotografijo ter tako na enem mestu razkrila njihovo brutalnost v poskusu obsodbe takšnega diskurza. Odziv javnosti na sramotenje avtorjev očitno nestrpnih izjav, ki so v večini primerov vsaj mejile na sovražni govor, je bil hipen, a obenem izrazito polariziran – medtem ko se je del javnosti z njim strinjal ali ga aktivno spodbujal, pa ga je preostanek ostro obsodil in kritiziral. V poglavju avtorici raziskujeta vprašanja zakonitosti in legitimnosti namena in metod, ki jih je uporabila Zlovenija. Analizo objav na spletni platformi ter odzivov javnosti nanjo, dopolnita z edinstvenimi vpogledi, ki sta jih pridobili z intervjujem avtorja(ev) Zlovenije, ki je do danes ostal anonimen. Ugotavljata, da je Zlovenija z razkrivanjem in obsojanjem zla spodbudila odgovornost in načela javno razpravo o sovražnem govoru v spletnem okolju; vendar je bila metoda, ki jo je za to uporabila skrajna in se v sodobni demokratični družbi zdi problematična.
Poglavje v monografiji Introducing Vigilant Audiences je objavljeno v odprtem dostopu in dostopno na https://www.openbookpublishers.com/10.11647/OBP.0200.pdf
