25. novembra obeležujemo mednarodni dan za konec nasilja nad ženskami. Na ta dan številne organizacije opozarjajo, da je tovrstno nasilje še vedno prisotno in da se mu je treba resno zoperstaviti. Letos nosi ta dan dodatno vsebino: zaradi pandemije covid-19 in ukrepov, ki so jih države sprejele v boju zoper njo, smo predvsem v prvem valu, neizogibno pa tudi v drugem številni opozarjali na to, da prihaja do porasta nasilja v domačem okolju.
Nasilje nad ženskami je kompleksen pojem in njegovo razumevanje terja bistveno več kot samo posplošen pogled na povprečnega storilca, povprečno žrtev in povprečen primer nasilja. Razlogi zanj so večplastni in prepleteni, zajemajo pa tako individualne kot družbene dejavnike ter dejavnike na ravni odnosa med storilcem in žrtvijo. Trenutna zdravstvena in širša družbena slika na nasilje deluje na vsaj dveh ravneh: na eni strani deluje posebej pospeševalno na nekatere od individualnih in odnosnih dejavnikov (depresija, nizki dohodki in ekonomski stres), na drugi strani pa izrazito vpliva tudi na siceršnji družbeni dejavnik dostopnosti pomoči.
Na IK temo spremljamo že dolgo in jo skušamo ob javnem opozarjanju tudi znanstveno preučevati. V tem obdobju tako vprašanje nasilja v domačem okolju poglobljeno analiziramo v okviru programske skupine IK, v primerjalnem kontekstu sodelujemo v projektu Pravne fakultete v Reki »Life in the time of COVID-19 – social implications on the security and well-being of vulnerable groups in the European context«, v naslednjem letu pa skupaj s konzorcijem fakultet Univerze v Ljubljani organiziramo mednarodno konferenco »5th European conference on domestic violence«.
V posebni številki Revije za kriminalistiko in kriminologijo, namenjeni covid-19 in njenim posledicam, bo predvidoma izšel tudi že članek v soavtorstvu Katje Filipčič, Mojce Plesničar, Marka Drobnjaka in Eve Bertok s prvimi rezultati analize nasilja v prvem valu epidemije pri nas.
Mojca Plesničar
Foto: UN Women
