V avgustu je slovenska
Policija kot delovno gradivo predstavila osnutek spremembe Zakona o nalogah in
pooblastilih policije.[1] Predlog posega tudi na
področje posegov v zasebnost, zato velja predstaviti določene predloge sprememb.
Policija kot delovno gradivo predstavila osnutek spremembe Zakona o nalogah in
pooblastilih policije.[1] Predlog posega tudi na
področje posegov v zasebnost, zato velja predstaviti določene predloge sprememb.
Najprej velja omeniti
spremembo 11. člena zakona, ki se zdi zgolj tehnična, saj naj bi se izraz kriminalistično
pridobivanje in vrednotenje informacij spremenil v kriminalistično obveščevalno
dejavnost. A je treba to spremembo verjetno povezati tudi z bolj daljnosežnimi
spremembami 23. in 24. člena zakona, ki govorita o prirejeni identiteti tajnih
delavcev. Trenutno besedilo predloga namreč omogoča ustvarjanje prirejene
identitete tudi pred samo izvedbo prikritega preiskovalnega ukrepa, a povsem
neomejeno glede na čas trajanja, povezavo z določeno zadevo, osebo, akcijo,
itd.
spremembo 11. člena zakona, ki se zdi zgolj tehnična, saj naj bi se izraz kriminalistično
pridobivanje in vrednotenje informacij spremenil v kriminalistično obveščevalno
dejavnost. A je treba to spremembo verjetno povezati tudi z bolj daljnosežnimi
spremembami 23. in 24. člena zakona, ki govorita o prirejeni identiteti tajnih
delavcev. Trenutno besedilo predloga namreč omogoča ustvarjanje prirejene
identitete tudi pred samo izvedbo prikritega preiskovalnega ukrepa, a povsem
neomejeno glede na čas trajanja, povezavo z določeno zadevo, osebo, akcijo,
itd.
Omeniti velja tudi
potencialno širitev varnostnega pregleda na ustno votlino,[2] ter zniževanje standardov
za opravljanje pregleda osebe po 52. členu Zakona o nalogah in pooblastilih
policije. Temeljna pogoja, da se je to pooblastilo sploh uvedlo v zakon
(neposredna zaznava policista, da ima oseba pri sebi predmete, ki jih je treba
zaseči, ter velika verjetnost za posest teh predmetov), se znižujeta. Dovolj
naj bi bila verjetnost posesti prepovedanega predmeta, policist pa bi to lahko
ugotavljal ne samo na podlagi neposredne zaznave, ampak tudi na podlagi
ugotovljenih dejstev in okoliščin.
potencialno širitev varnostnega pregleda na ustno votlino,[2] ter zniževanje standardov
za opravljanje pregleda osebe po 52. členu Zakona o nalogah in pooblastilih
policije. Temeljna pogoja, da se je to pooblastilo sploh uvedlo v zakon
(neposredna zaznava policista, da ima oseba pri sebi predmete, ki jih je treba
zaseči, ter velika verjetnost za posest teh predmetov), se znižujeta. Dovolj
naj bi bila verjetnost posesti prepovedanega predmeta, policist pa bi to lahko
ugotavljal ne samo na podlagi neposredne zaznave, ampak tudi na podlagi
ugotovljenih dejstev in okoliščin.
Z vidika zasebnosti je
zanimiv tudi predlog Policije, da bi pri nadzoru cestnega prometa na javnih
cestah in drugih javnih površinah smeli uporabljati tehnična sredstva za
optično prepoznavo registrskih tablic z namenom ugotavljanja pogojev za
udeležbo voznika in vozila v cestnem prometu ter iskanja oseb in predmetov.[3]
zanimiv tudi predlog Policije, da bi pri nadzoru cestnega prometa na javnih
cestah in drugih javnih površinah smeli uporabljati tehnična sredstva za
optično prepoznavo registrskih tablic z namenom ugotavljanja pogojev za
udeležbo voznika in vozila v cestnem prometu ter iskanja oseb in predmetov.[3]
Tudi pri uporabi
tehničnih sredstev pri izvajanju policijskih pooblastil in spremljanju javnih
zbiranj naj bi prišlo do sprememb. Policija pri tem skuša bolj natančno
opredeliti meje pooblastila; način njihove uporabe oziroma njihove nosilce. Tako
naj bi se ta tehnična sredstva (ki naj bi vključevala tudi drone) uporabljala neposredno,
iz vozila, plovila, zrakoplova, iz zgradb ali drugih objektov, po trenutnem
predlogu pa naj bi obstajala tudi možnost uporabe tehničnih sredstev, ki so v
lasti drugih državnih organov in pravnih oseb.[4]
tehničnih sredstev pri izvajanju policijskih pooblastil in spremljanju javnih
zbiranj naj bi prišlo do sprememb. Policija pri tem skuša bolj natančno
opredeliti meje pooblastila; način njihove uporabe oziroma njihove nosilce. Tako
naj bi se ta tehnična sredstva (ki naj bi vključevala tudi drone) uporabljala neposredno,
iz vozila, plovila, zrakoplova, iz zgradb ali drugih objektov, po trenutnem
predlogu pa naj bi obstajala tudi možnost uporabe tehničnih sredstev, ki so v
lasti drugih državnih organov in pravnih oseb.[4]
