[fusion_builder_container hundred_percent=”no” equal_height_columns=”no” menu_anchor=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” background_color=”” background_image=”” background_position=”center center” background_repeat=”no-repeat” fade=”no” background_parallax=”none” parallax_speed=”0.3″ video_mp4=”” video_webm=”” video_ogv=”” video_url=”” video_aspect_ratio=”16:9″ video_loop=”yes” video_mute=”yes” overlay_color=”” video_preview_image=”” border_size=”” border_color=”” border_style=”solid” padding_top=”” padding_bottom=”” padding_left=”” padding_right=””][fusion_builder_row][fusion_builder_column type=”3_4″ layout=”1_1″ background_position=”left top” background_color=”” border_size=”” border_color=”” border_style=”solid” border_position=”all” spacing=”yes” background_image=”” background_repeat=”no-repeat” padding_top=”” padding_right=”” padding_bottom=”” padding_left=”” margin_top=”0px” margin_bottom=”0px” class=”” id=”” animation_type=”” animation_speed=”0.3″ animation_direction=”left” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” center_content=”no” last=”no” min_height=”” hover_type=”none” link=””][fusion_text columns=”” column_min_width=”” column_spacing=”” rule_style=”default” rule_size=”” rule_color=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” animation_type=”” animation_direction=”left” animation_speed=”0.3″ animation_offset=””]
Vsebinski opis projekta:
V zadnjih nekaj desetletjih smo bili priča premiku od post-crime paradigme, ki opredeljuje kazniva dejanja kot nekaj, kar je treba obravnavati post hoc, k pre-crime paradigmi, ki »kazniva dejanja« obravnava kot možna tveganja, na katera se je treba odzvati s preventivnimi ukrepi. V skladu s pre-crime paradigmo je odzivanje na že storjena kazniva dejanja postalo manj pomembno kot preventivno preprečevanje kriminalitete z uporabo podatkovnih sledi in analize življenjskih vzorcev, ki nakazujejo, kdaj in kje se lahko v prihodnosti zgodi kaznivo dejanje. Logika »preventivnega razuma« je vzniknila tudi v vojaških operacijah. Ko so se ZDA in nekatere druge države začele zanašati na preventivno uporabo vojaške sile proti nejasno definiranim grožnjam, se je preventivna vojna vzpostavila kot nova operativna logika oblasti, ki določa našo dobo.
Cilj te raziskave je – na eni strani – proučiti, kje in zakaj preventivni ukrepi predstavljajo tveganje za človekove pravice in druge temeljne vrednote naše družbe, ter – po drugi strani – oceniti, kje in zakaj bi preventivni ukrepi lahko bili koristni za zmanjšanje kriminalitete in družbene škode. Za to raziskavo smo izbrali nekatere tematike, za katere menimo, da jih je treba kritično obravnavati:
(1) Proučiti želimo teorije in prakse preprečevanja kriminalitete, da bi pridobili novo znanje o preventivnih ukrepih, ki se uporabljajo za zmanjšanje različnih oblik kriminalitete in družbene škode. Želimo, na primer, raziskati politične in ideološke kontekste, ki poganjajo sodobne programe preprečevanja kaznivih dejanj, in preučiti, zakaj so ti ukrepi bili uspešni ali neuspešni.
(2) Zagotoviti želimo natančen vpogled v politike preprečevanja kriminalitetne. V tem kontekstu hočemo – prvič – analizirati vlogo genetike, nevroznanosti in vedenjskih ved pri napovedovanju kaznivih dejanj. Ključni cilj je pokazati, kako tehnologije za napovedovanje kaznivih dejanj spodkopavajo nekatera temeljna načela kazenskega prava in postopkov. Drugič, raziskava se bo osredotočila na specifično kaznivo dejanje – korupcijo –, da bi proučila razloge za (ne)učinkovitost preventivne »protikorupcijske birokracije.«
(3) Proučili bomo preventivno uporabo vojaške sile. Prvi cilj je proučiti, kako so ZDA re-definirale preventivno uporabo sile v jus ad bellum in primerjati na novo definiran koncept s podobnimi koncepti, ki so jih sprejele druge države (npr. Velika Britanija, Izrael, Rusija, Indija). Drugi cilj je analizirati rekonceptualizacijo preventivne uporabe sile v kontekstu jus in bello. Pokazati želimo, kako je nov koncept preventivne uporabe sile ameriškim vojakom zagotovil zelo široke kriterije za določitev, kateri posamezniki predstavljajo neposredno grožnjo v bojnih operacijah.
(4) Analizirali bomo tudi, kako preprečiti določene družbene škode. Najprej želimo proučiti, kakšne družbene škode povzroča umetna inteligenca, ki se uporablja za napovedovanje človekovega vedenja, in oblikovati nove rešitve za reguliranje takšne tehnologije. Škode, na katere se želimo osredotočiti, vključujejo – na primer – diskriminacijo in manipuliranje z odločitvami ljudi. Drugič, raziskava bo proučila družbene škode, ki jih povzroča potrošništvo (npr. onesnaževanje okolja, izkoriščanje delovne sile), da bi našla odgovore, kako preprečiti te škode. V raziskavi bomo proučili posamezne preventivne ukrepe, da bi razumeli, kako bi lahko te ukrepe uporabili za preprečevanje škodljivih posledic potrošništva.
Splošni cilj projekta je raziskati relevantne teoretične koncepte in prakse preprečevanja kriminalitete, da bi akademski skupnosti, odločevalcem in širši javnosti podali priporočila, kako odpraviti tveganja preventivnih ukrepov in kako ustvariti in uporabljati take ukrepe na način, ki bo koristil družbi.
[/fusion_text][fusion_text columns=”” column_min_width=”” column_spacing=”” rule_style=”default” rule_size=”” rule_color=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” animation_type=”” animation_direction=”left” animation_speed=”0.3″ animation_offset=””]
Faze projekta in opis njihove realizacije:
1. Kritična analiza teorij in praks preprečevanja kriminalitete. V okviru prvega cilja se bomo osredotočili na sodobne kriminološke teorije, da bi pridobili nova znanja o preventivnih ukrepih, ki se uporabljajo za zmanjšanje različnih oblik kriminala in družbene škode. Ta del raziskave bo vključeval analizo razlogov, zakaj so bili ti ukrepi uspešni ali neuspešni. Drugi cilj bo raziskati politične in ideološke kontekste, ki poganjajo sodobne politike preprečevanja kriminala. Tretji cilj pa je ugotoviti, katere kriminološke teorije nudijo koristno podlago za oblikovanje politik za preprečevanje trenutno zapostavljenih oblik družbene škode. Osredotočili se bomo predvsem na to, katere preventivne politike bi lahko uporabili v Sloveniji.
2. Preventivno preprečevanje kriminalitete
2.1 Napovedovanje kaznivih dejanj: pravni in etični problemi. Ta del raziskave je namenjen kritični razpravi o uporabi genetike, nevroznanosti in vedenjskih ved pri napovedovanju kriminala. Pri tem želimo odgovoriti na etična in pravna vprašanja, ki se odpirajo pri napovedovanju nasilnega vedenja. Ključni cilj je pokazati, kako tehnologije za napovedovanje kriminala spodkopavajo nekatera načela kazenskega prava in kazenskega postopka. Drugi cilj je podrobneje raziskati novo vrsto nadzora, do katerega prihaja zaradi tehnologij napovedovanja kaznivih dejanj.
2.2 Preventivno preprečevanje korupcije. Ta del raziskave je namenjen proučitvi razlogov za (ne)učinkovitost »protikorupcijske birokracije«. Cilj je ponuditi nove rešitve ali vsaj izboljšati obstoječe rešitve za preventivno ukrepanje proti korupciji. Zlasti bomo poskušali najti preventivne protikorupcijske rešitve, ki bi lahko koristile oblikovalcem politik. Pri tem bomo posebej pozorni na težave, do katerih lahko prihaja pri merjenju korupcije.
3. Preventivna uporaba vojaške sile. Ta vsebinski sklop obsega tri cilje. Prvi cilj je proučiti novo razumevanje preventivne uporabe vojaške sile pred »neposrednimi grožnjami« drugih držav. V raziskavi se bomo osredotočili na koncept preventivne uporabe sile, ki ga je uvedla Obamova administracija. Primerjali bomo novo ameriško definicijo preventivne vojne z opredelitvami, ki jih uporabljajo druge države (npr. Velika Britanija, Izrael, Rusija, Indija). Drugi cilj je proučiti pojmovanje preventivne uporabe sile v kopenskih bojnih operacijah, zlasti v “ubij-ali-ujemi” operacijah, ki jih izvajajo ameriške vojaške sile. Cilj je pokazati, kako je nov koncept preventivne uporabe sile ameriškim vojakom zagotovil preširoke kriterije za določanje posameznikov, ki naj bi predstavljali »neposredno grožnjo«. Primerjali bomo tudi ameriško definicijo preventivne uporabe sile v kopenskih bojnih operacijah z definicijami, ki jih uporabljajo druge države (npr. države EU). Tretji cilj je pokazati, kako so nove definicije preventivne uporabe sile pomagale vzpostaviti pravni okvir za vojno proti nejasno opredeljenim potencialnim grožnjam.
4. Prevencija in družbena škoda
4A. Umetna inteligenca, družbena škoda in prevencija. Prvi cilj tega raziskovalnega sklopa je proučiti, kakšne oblike družbene škode povzroča umetna inteligenca, ki se uporablja za napovedovanje človeškega vedenja. Drugi cilj je najti nove rešitve za izboljšanje uporabe takšne tehnologije. Velik del kritičnih strokovnjakov navaja, da je treba ta nova orodja nadzorovati in strogo omejiti, če želimo zmanjšati škodo za posameznike in družbo. Dejstvo je, da so ti strokovnjaki svoje analize navadno oprli na moralne vrednote, sprejete v določeni skupnosti. Glede na to, da moralne vrednote v različnih državah po svetu niso enake, so tudi invazivne nove tehnologije v nekaterih državah dovoljene, v drugih pa prepovedane. V predlagani raziskavi bi radi na nov način opredelili etične težave napovedovalne analitike in drugih novih tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci.
4B. Potrošništvo, družbena škoda in prevencija. Cilj tega vsebinskega sklopa je proučiti oblike družbene škode, do katerih prihaja zaradi potrošništva ter iskati rešitve za preprečevanje nastale škode. V raziskavi bodo kritično analizirani primeri preventivnih ukrepov proti kriminalu (npr. preventivni ukrepi proti terorizmu in nezakonitim migracijam ter prisilni ukrepi, sprejeti zaradi zdravstvenih razlogov), da bi ugotovili, zakaj so ti ukrepi postali tako razširjeni in v kolikšni meri so (ne)uspešni. Cilj analize je pridobiti spoznanja za oblikovanje strategij preprečevanja škode, do katere prihaja zaradi družbeno škodljivih dejavnosti, ki jih pogosto sprejemamo kot normalne. Kot primer normalizirane škodljive prakse, ki bi jo bilo treba obravnavati preventivno, bomo podrobneje proučili pojav potrošništva.
[/fusion_text][/fusion_builder_column][fusion_builder_column type=”1_4″ layout=”1_4″ spacing=”” center_content=”no” hover_type=”none” link=”” min_height=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” background_color=”” background_image=”” background_position=”left top” background_repeat=”no-repeat” border_size=”0″ border_color=”” border_style=”solid” border_position=”all” padding_top=”” padding_right=”” padding_bottom=”” padding_left=”” margin_top=”” margin_bottom=”” animation_type=”” animation_direction=”left” animation_speed=”0.3″ animation_offset=”” last=”no”][fusion_person name=”Vasja Badalič” title=”Vodja raziskave” picture=”https://www.inst-krim.si/wp-content/uploads/2017/01/Vasja-Badalic.jpg” picture_id=”12774|full” pic_link=”” linktarget=”_self” pic_style=”none” pic_style_blur=”” pic_style_color=”” pic_bordersize=”” pic_bordercolor=”” pic_borderradius=”” hover_type=”zoomin” background_color=”” content_alignment=”center” icon_position=”” social_icon_boxed=”” social_icon_boxed_radius=”” social_icon_color_type=”” social_icon_colors=”” social_icon_boxed_colors=”” social_icon_tooltip=”” blogger=”” deviantart=”” digg=”” dribbble=”” dropbox=”” facebook=”” flickr=”” forrst=”” instagram=”” linkedin=”” myspace=”” paypal=”” pinterest=”” reddit=”” rss=”” skype=”” soundcloud=”” spotify=”” tumblr=”” twitter=”” vimeo=”” vk=”” whatsapp=”” xing=”” yahoo=”” yelp=”” youtube=”” email=”” show_custom=”no” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” /][fusion_text columns=”” column_min_width=”” column_spacing=”” rule_style=”default” rule_size=”” rule_color=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” animation_type=”” animation_direction=”left” animation_speed=”0.3″ animation_offset=””]
Člani skupine:
- Vasja Badalič (vodja projekta)
- Renata Salecl
- Aleš Završnik
- Zoran Kanduč
- Katja Simončič
- Liljana Selinšek
- Sašo Dolenc
[/fusion_text][fusion_text columns=”” column_min_width=”” column_spacing=”” rule_style=”default” rule_size=”” rule_color=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” animation_type=”” animation_direction=”left” animation_speed=”0.3″ animation_offset=””]
Osnovni podatki:
Številka projekta: J5-2565 (B)
Obdobje: 1. 9. 2020 – 31. 8. 2023
Sestava projektne skupine: Sicris
Raziskovalni projekt financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.
[/fusion_text][fusion_imageframe image_id=”14224|full” max_width=”” style_type=”none” blur=”” stylecolor=”” hover_type=”none” bordersize=”” bordercolor=”” borderradius=”” align=”none” lightbox=”no” gallery_id=”” lightbox_image=”” lightbox_image_id=”” alt=”” link=”https://www.arrs.gov.si” linktarget=”_self” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” animation_type=”” animation_direction=”left” animation_speed=”0.3″ animation_offset=””]https://www.inst-krim.si/wp-content/uploads/2018/12/ARRSLogo_2016.png[/fusion_imageframe][/fusion_builder_column][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container][fusion_builder_container hundred_percent=”no” equal_height_columns=”no” menu_anchor=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” background_color=”” background_image=”” background_position=”center center” background_repeat=”no-repeat” fade=”no” background_parallax=”none” enable_mobile=”no” parallax_speed=”0.3″ video_mp4=”” video_webm=”” video_ogv=”” video_url=”” video_aspect_ratio=”16:9″ video_loop=”yes” video_mute=”yes” video_preview_image=”” border_size=”” border_color=”” border_style=”solid” margin_top=”” margin_bottom=”” padding_top=”” padding_right=”” padding_bottom=”” padding_left=””][fusion_builder_row][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container]
