[fusion_builder_container hundred_percent=”no” equal_height_columns=”no” menu_anchor=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” background_color=”” background_image=”” background_position=”center center” background_repeat=”no-repeat” fade=”no” background_parallax=”none” parallax_speed=”0.3″ video_mp4=”” video_webm=”” video_ogv=”” video_url=”” video_aspect_ratio=”16:9″ video_loop=”yes” video_mute=”yes” overlay_color=”” video_preview_image=”” border_size=”” border_color=”” border_style=”solid” padding_top=”” padding_bottom=”” padding_left=”” padding_right=””][fusion_builder_row][fusion_builder_column type=”3_4″ layout=”1_1″ background_position=”left top” background_color=”” border_size=”” border_color=”” border_style=”solid” border_position=”all” spacing=”yes” background_image=”” background_repeat=”no-repeat” padding_top=”” padding_right=”” padding_bottom=”” padding_left=”” margin_top=”0px” margin_bottom=”0px” class=”” id=”” animation_type=”” animation_speed=”0.3″ animation_direction=”left” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” center_content=”no” last=”no” min_height=”” hover_type=”none” link=””][fusion_text columns=”” column_min_width=”” column_spacing=”” rule_style=”default” rule_size=”” rule_color=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” animation_type=”” animation_direction=”left” animation_speed=”0.3″ animation_offset=””]
Izhodišča
Kognicija človeka se je skozi čas prilagodila različnim in predvsem preživitvenim potrebam ljudi v različnih zgodovinskih okoljih. Zaradi zapletenosti in nevarnosti zunanjega sveta so možgani prilagodili strategije odločanja, da bi bili učinkoviti tako glede porabe časa kot tudi glede porabe energije. To je pripeljalo do dvoje narave človeka odločanja: to po eni strani omogoča hitrejše in energetsko učinkovitejše odzive, kadar so takšni odzivi potrebni, na drugi strani pa omogoča počasnejše in bolj pretehtane odločitve v drugačnih okoliščinah (Kahnemanova (2011) sistema 1 in 2). Vendar pa sprejemanje odločitev glede na časovno in energetsko učinkovitost ni popolno in pogosto vodi do napak pri presoji. Te so bile preučevane v različnih kontekstih (glej npr. Kahneman, Ariely, Thaler, Sunstein) in so lahko bolj ali manj škodljive v našem vsakdanjem življenju – najbolj zaskrbljujoče pa so v okoliščinah, ki zahtevajo preudarne odločitve, od katerih sta odvisna položaj in prihodnost človeka v družbi.
Odločanje v okviru prava je eno izmed takih problematičnih področij, ki ga še dodatno poslabša navidezna nevtralnost, s katero se zakonsko ohranja podobo objektivnosti v družbi. Potencialni učinki stereotipov in predsodkov v sistemu kazenskega pravosodja (ali katerem koli pravnem kontekstu) so izredno občutljiva tema, ki ni dovolj raziskana. Sodobni raziskovalci počasi dvigujejo to tančico in razkrivajo to človeško plat odločanja ter ozadje tovrstnega odločanja, za katerega se predpostavljata natančnost in preudarnost, kjer pristranske odločitve niso pričakovane oz. zaželene (glej npr. Guthrie, Rachlinski, Wistrich, Isaacs, Englich, Mussweiler, Strack).
Odločanje v celotnem kazenskem pravosodju pestijo “napake”, ki pogosto izhajajo iz nezavednega in raznih oblik pristranosti (Benforado), ki jih je mogoče preprosto razložiti z uporabo dobro poznanih psiholoških pojmov, kot sta npr. stereotipizacija in kognitivne bližnjice. Sodno odločanje je še posebej dober primer tega, saj se zanj predpostavlja absolutna objektivnosti in imajo lahko napačne odločitve najhujše posledice za življenje posameznika. Empirične študije o tem, kako močno učinkujejo različni psihološki mehanizmi v sodni dvorani, so redke in pogosto protislovne. Vendar pa je postalo očitno, da sodišča še zdaleč niso imuna na napake pri presojanju, ki izhajajo iz psiholoških značilnosti in ne iz pravno relevantnih okoliščin.
Obstoječi rezultati raziskav izhajajo iz anglo-ameriških kazenskopravnih sistemov in se osredotočajo na odločanje porote. Študije, ki bi preučevale vpliv stereotipov in predsodkov na sodnike in druge profesionalne odločevalce, so na splošno zelo redke in skorajda ne obstajajo. Prav zato lahko ugotovitve te raziskave prispevajo nove in pomembne poglede na to vprašanje in po drugi strani omogočijo nadaljnje preučevanje ter raziskovanje podobnih psiholoških mehanizmov, ki vplivajo tudi na druge pravne praktike z drugih pravnih in upravnih področij.
[/fusion_text][fusion_text columns=”” column_min_width=”” column_spacing=”” rule_style=”default” rule_size=”” rule_color=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” animation_type=”” animation_direction=”left” animation_speed=”0.3″ animation_offset=””]
Rezultati projekta
Konference, okrogle mize in drugi dogodki
Briški, Lora. Spolna avtonomija in koncept slabotne osebe. V: Zbornik 2019. 1. natis. Ljubljana: Lexpera, GV založba. cop. 2019, str. 21-28.
Drobnjak, Marko. Implicit bias against dialectal features: forensic linguistics and speech perception in legal proceeding : predavanje na Phonology Lab, Department of Linguistics, University of Washington, Washington, November 19, 2019.
Drobnjak, Marko. Percepcija slovenščine v pravnih postopkih in načini za profiliranje posameznikov na podlagi govora : predavanje v okviru srečanj SDJT JOTA, 21. maj 2020 [MS Teams].
Hafner, Miha. Theme: Spregledana perspektiva: predavanje v okviru TEDx University of Ljubljana, November 10, 2020.
Hafner, Miha. Spreminjanje možganov kot kazenskopravna sankcija : prispevek na Simpoziju za pravno in socialno filozofijo, Ljubljana, Pravna fakulteta, 23. sep. 2020.
Mihelj Plesničar, Mojca, Šugman Stubbs, Katja. Another veil of ignorance? Subjectivity and objectivity in legal decision-making. V: EUROCRIM 2020 : 20th Annual Conference of the European Society of Criminology, 10-11 September 2020 – online edition : book of abstracts, 20th Annual Conference of the European Society of Criminology – online edition, 10.-11. Sep. 2020.
Briški, Lora, Mihelj Plesničar, Mojca. Stereotyping when sentencing for rape?. Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ISSN 2712-4908, 2020, str. [3].
Mihelj Plesničar, Mojca, Hafner, Miha, Šugman Stubbs, Katja. ˝It can´t be!˝ : The effects of anchoring on sentencing decisions. Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ISSN 2712-4908, 2020, str. [6].
HAFNER, Miha, MIHELJ PLESNIČAR, Mojca, ŠUGMAN STUBBS, Katja. Searching for stereotypes and prejudice in sentencing : a study on professional judges. Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ISSN 2712-4908, 2020, str. [6-7].
Šugman Stubbs, Katja, Mihelj Plesničar, Mojca. O objektivnosti in subjektivnosti pri sojenju : prispevek na Simpoziju za pravno in socialno filozofijo, Ljubljana, Pravna fakulteta, 23. sep. 2020.
Mihelj Plesničar, Mojca. “Ne pomeni ne”, ustreznejša obravnava spolne kriminalitete : predavanje na strokovnem posvetu Samo ja pomeni ja – zagate na področju preprečevanja in ustavljanja spolnega nasilja, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana, 25. 11. 2019.
Mihelj Plesničar, Mojca. Sankcioniranje spolne kriminalitete : predavanje na Kazenskopravni sodniški šoli, 23. okt. 2020.
Mihelj Plesničar, Mojca. Za tančico nevednosti : subjektivnost in objektivnost na sodišču : prispevek na 10. konferenci dobrih praks v sodstvu, 12. december 2019, Kongresni center Brdo pri Kranju.
Intervjuji in nastopi
Mihelj Plesničar, Mojca (intervjuvanec). ˝Včasih je bilo nepojmljivo, da lahko pride do posilstva tudi v zakonski zvezi˝. Dnevnik online, ISSN 1581-3037. [Spletna izd.], 11. dec. 2019.
Mazi, Blaž (oseba, ki intervjuva), Drobnjak, Marko (intervjuvanec). Ali način govora vpliva na odločanje sodišč? : raziskava o tem, kakšna je na slovenskih sodiščih percepcija govora v dialektu, (Jezikovni pogovori). Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2020.
Objave
Šugman Stubbs, K., Mihelj Plesničar, M. (2020). Psihološki vidiki sodniškega odločanja : od objektivnosti k subjektivnosti in spet nazaj. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 71 (3), 194-207.
[/fusion_text][/fusion_builder_column][fusion_builder_column type=”1_4″ layout=”1_4″ spacing=”” center_content=”no” hover_type=”none” link=”” min_height=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” background_color=”” background_image=”” background_position=”left top” background_repeat=”no-repeat” border_size=”0″ border_color=”” border_style=”solid” border_position=”all” padding_top=”” padding_right=”” padding_bottom=”” padding_left=”” margin_top=”” margin_bottom=”” animation_type=”” animation_direction=”left” animation_speed=”0.3″ animation_offset=”” last=”no”][fusion_person name=”Mojca M. Plesničar” title=”Vodja raziskave” picture=”https://www.inst-krim.si/wp-content/uploads/2017/05/1f6ae83f35.jpg” picture_id=”13260|full” pic_link=”” linktarget=”_self” pic_style=”none” pic_style_blur=”” pic_style_color=”” pic_bordersize=”” pic_bordercolor=”” pic_borderradius=”” hover_type=”zoomin” background_color=”” content_alignment=”center” icon_position=”” social_icon_boxed=”” social_icon_boxed_radius=”” social_icon_color_type=”” social_icon_colors=”” social_icon_boxed_colors=”” social_icon_tooltip=”” blogger=”” deviantart=”” digg=”” dribbble=”” dropbox=”” facebook=”” flickr=”” forrst=”” instagram=”” linkedin=”” myspace=”” paypal=”” pinterest=”” reddit=”” rss=”” skype=”” soundcloud=”” spotify=”” tumblr=”” twitter=”” vimeo=”” vk=”” whatsapp=”” xing=”” yahoo=”” yelp=”” youtube=”” email=”” show_custom=”no” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” /][fusion_text columns=”” column_min_width=”” column_spacing=”” rule_style=”default” rule_size=”” rule_color=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” animation_type=”” animation_direction=”left” animation_speed=”0.3″ animation_offset=””]
Člani skupine:
- Miha Hafner
- Katja Šugman Stubbs
- Renata Salecl
- Aleš Završnik
- Barbara Bizilj
- Lora Briški
- Marko Drobnjak
- Eva Bertok
- Ana Babnik
- Lara Dular
[/fusion_text][fusion_text columns=”” column_min_width=”” column_spacing=”” rule_style=”default” rule_size=”” rule_color=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” animation_type=”” animation_direction=”left” animation_speed=”0.3″ animation_offset=””]
Osnovni podatki:
Številka projekta: J5-1795 (B)
Obdobje: 1. 7. 2019 – 30. 06. 2022
Sestava projektne skupine: Sicris
Raziskovalni projekt financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.
[/fusion_text][fusion_imageframe image_id=”14224|full” max_width=”” style_type=”none” blur=”” stylecolor=”” hover_type=”none” bordersize=”” bordercolor=”” borderradius=”” align=”none” lightbox=”no” gallery_id=”” lightbox_image=”” lightbox_image_id=”” alt=”” link=”https://www.arrs.gov.si” linktarget=”_self” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” animation_type=”” animation_direction=”left” animation_speed=”0.3″ animation_offset=””]https://www.inst-krim.si/wp-content/uploads/2018/12/ARRSLogo_2016.png[/fusion_imageframe][/fusion_builder_column][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container][fusion_builder_container hundred_percent=”no” equal_height_columns=”no” menu_anchor=”” hide_on_mobile=”small-visibility,medium-visibility,large-visibility” class=”” id=”” background_color=”” background_image=”” background_position=”center center” background_repeat=”no-repeat” fade=”no” background_parallax=”none” enable_mobile=”no” parallax_speed=”0.3″ video_mp4=”” video_webm=”” video_ogv=”” video_url=”” video_aspect_ratio=”16:9″ video_loop=”yes” video_mute=”yes” video_preview_image=”” border_size=”” border_color=”” border_style=”solid” margin_top=”” margin_bottom=”” padding_top=”” padding_right=”” padding_bottom=”” padding_left=””][fusion_builder_row][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container]
