Brvar, Bogomil: Struktura udeležencev prometnih nesreč s smrtnim izidom in hudo telesno poškodbo v Sloveniji 2012- junij 2015 (2015)
Število najhujših prometnih nesreč se je v Sloveniji zmanjševalo od leta 2008 do 2014, kar je podpiralo optimistične napovedi, a statistika leta 2015 je žal drugačna. Število prometnih nesreč s smrtnim izidom od januarja do septembra 2015 se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečalo za 18 odstotkov, število mrtvih pa za 13 odstotkov, število hudo telesno poškodovanih udeležencev pa se je povečalo za 12 odstotkov. Boljša ali slabša prometna varnost v naši državi je v največji meri odvisna od ravnanja udeležencev, ki pa so delno nepredvidljiva in na prometne nesreče, kot dogodke vplivajo številni slučajni faktorji, ki pa ob nespremenjenih drugih pogojih (npr. zelo skromna vlaganja v izboljšanje cestne infrastrukture) lahko variirajo iz leta v leto. Stalno pozivanje na varno ravnanje v prometu je torej nujno. Večina udeležencev tako tudi ravna, upošteva predpise, pravočasno predvidi tvegano situacijo in ustrezno reagira. Nekaterim pa to ne uspe. Ogrožajo sebe in druge udeležence. Približevanje viziji nič je torej čim manj takih udeležencev v prometu, čim manj povzročiteljev prometnih nesreč. Ta prispevek statistično obravnava samo povzročitelje prometnih nesreč s smrtnim izidom in prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo in druge udeležence teh nesreč v Sloveniji v obdobju januar 2012-junij 2015.
Brvar, Bogomil: Analiza žrtev kaznivih dejanj (2015):
Viktimologi, kriminologi, pedagogi, socialni delavci, novinarji in policisti, samostojno v okviru svojih institucij in resorjev, ali v sodelovanju s starši oziroma skrbniki posvečajo v zadnjih letih posebno pozornost otrokom žrtvam kaznivih dejanj. To potrjujejo obsežna strokovna literatura, razni posveti, medijska odmevnost, neformalna srečanja staršev s pedagogi, vzgojitelji, policisti. Otroci so ena od populacij, katerih »viktimizacije so manj vidne ali prezrte« oziroma »skrite«. Med drugim so žrtve viktimizacij doma, storilci kaznivih dejanj, ki jih prizadenejo so prav osebe, ki bi jih morale varovati pred vsakim kaznivim dejanjem. Ta kratek prispevek k empirični viktimologiji vsebuje analizo anonimiziranih, v policiji evidentiranih podatkov o žrtvah kaznivih dejanj do vključno 17. leta starosti v Sloveniji v obdobju 2012-2014.
Brvar, Bogomil: Statistična analiza prometnih nesreč (2014):
Število prometnih nesreč smrtnim izidom se je leta 2013 v primerjavi z letom 2001 več kot prepolovilo, indeks znaša 47,7, v absolutnih številka to pomeni 243 prometnih nesreč leta 2001 in 116 leta 2013. Še bolj se je zmanjšalo število smrtno ponesrečenih oseb. Indeks 2013/2001 znaša 44,6, v absolutnih številkah to pomeni 125 umrlih leta 2013 v primerjavi z 278 umrlimi v letu 2001.
Brvar, Bogomil: Merjenje kriminalitete (2013):
Pojem kriminal je po vrsti pojavnih oblik, ki jih obsega, relativen, je vezan na prostor in čas. Čeprav gre za najstarejši pojem, s katerim so ljudje skozi zgodovino poimenovali prepovedana ali nezaželena dejanja posameznikov ali skupin, gre za dejanja, ki jih v največji meri označuje lastnost storilec-žrtev. Prepovedanost je bila izražena na različne načine, zapisana v zakoniku skupaj s kaznijo, ki je doletela storilca in neredko tudi ţrtev, ali pa (vse)splošno moralno obsodbo (Cassel & Bernstein, 2001). Izrazita relativnost pojma kriminal izhaja iz dejstva, da so kazenske zakonike pogosto pisali tudi tisti, ki bi jih v drugem, récimo temu v pravičnem svetu, uvrstili med storilce.
